Gledališko-radijska uprizoritev romana Na klancu
V ponedeljek, 11. maja 2026, bo ob 18.00 v okviru praznovanja 150 obletnice rojstva Ivana Cankarja v atriju Mestnega muzeja Ljubljana zazvenela gledališko-radijska priredba romana Na klancu. Dogodek, ki nastaja v sodelovanju s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje in 3. programom Radia Slovenija – programom Ars, nas bo popeljal skozi življenje osrednje protagonistke Francke, njeno doživljanje sveta, lastne usode in usode njenih otrok.
S simbolističnim romanom Na klancu (1902) je Ivan Cankar postavil literarni spomenik svoji materi in vanj zapisal zgodovino svoje domačije.
Roman je sestavljen iz osmih poglavij, ki opisujejo Franckino življenje od rane mladosti do smrti. Tek za vozom, ki je opisan v prvem poglavju, se v romanu ponavlja kot simbol nezmožnosti preseganja življenjskih omejitev, ki jih v Franckinem primeru določa revščina. Francka je ujeta v spone okolja in družbe, ne glede na trud in železno voljo do življenja, se iz spon revščine ne morejo izkopati ne Francka ne njeni otroci. Lojzetu, srednjemu otroku, sicer uspe nadaljevati šolanje, kar bi mu omogočilo prestop v višji družbeni razred, vendar se iz spon revščine vseeno ne more rešiti. Francka se zaveda, kako pomembna je izobrazba, ki bi sinu Lojzetu odprla vrata v boljše življenje, vendar brez družbene podpore, sama finančnega bremena sinovega šolanja ne zmore. Izkaže se, da je družba tista, ki bi lahko posamezniku omogočila preboj v višji socialni razred. Klanec je kraj, kjer prebivajo reveži, kraj, od koder se ne moreš rešiti. Tudi tisti, ki so klanec poskušali zapustiti, Franckin mož, Tone Mihov in Franckini trije otroci, Tone, Lojze in Francka, se ne uspejo rešiti iz primeža revščine.
Cankar je bil oster družbeni kritik, izvrstno je detektiral in opisal družbene krivice in neenakosti, in čeprav se nam zdi začetek 20. stoletja popolnoma drug čas, je tudi današnja družba zaznamovana s socialnimi stiskami, družbeno determiniranostjo in neenakostjo. Tako Cankarjev roman Na klancu ostaja aktualna kritika mehanizmov družbenega in ekonomskega zatiranja deprivilegiranih slojev prebivalstva.
Vstopnice za dogodek lahko kupite pri blagajni Mestnega muzeja Ljubljana ali NA TEJ POVEZAVI.
Cena: 10,00 €
Uprizoritev traja 60 minut in nima odmora.
Igrajo:
Žan Brelih Hatunić
Maša Grošelj
Lucija Harum
Lučka Počkaj
Branko Završan
Avtorica priredbe besedila, režiserka bralne uprizoritve in dramaturginja: Tatjana Doma
Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Lektorica: Živa Čebulj
Tonski mojster SLG Celje: Adrian Drago Poprijan
Tonska mojstra radijskega prenosa: Matjaž Miklič, Urban Gruden
Lučni mojster: Andraž Ratej