Sanja Nešković Peršin: Kratke zgodbe
V Mestni muzej Ljubljana prihaja predstava Kratke zgodbe koreografinje in režiserke Sanje Nešković Peršin. Uprizoritev v produkciji Anton Podbevšek Teatra in koprodukciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane bo 24., 25. in 26. septembra razstavišče v prvem nadstropju muzeja preobrazila v svojevrsten labirint prizorov in podob. Predstava bo gledalce popeljala skozi vizualno in prostorsko izkušnjo, v kateri se prepletajo vprašanja svobode, ljubezni, želje, nadzora, nasilja in iskanja izhodov iz labirintov, ki jih oblikujejo naše misli, odnosi in čas, v katerem živimo.
VSTOPNICE >> brezplačne vstopnice za ogled predstave bodo na voljo od 7. septembra 2026 dalje na mojekarte.si.
Kratke zgodbe Sanje Nešković Peršin se razpirajo kot sprehod po razstavi, ki pred nas postavlja vprašanja o ujetosti in pasteh sodobnega življenja. Vsak prizor učinkuje konceptualno samostojno – kot artefakt trenutka, v katerem se zrcalijo naš boj, naše hrepenenje in naše spoznanje. A vendar se te podobe zlijejo v enotno pripoved: v pot protagonista, ki tava skozi labirint, kjer vsak odsek skriva novo past, novo ogledalo časa, v katerem se prelamlja naš odnos do svobode, ljubezni, upora, želje, nadzora, nasilja in občutij.
Konceptualno izhodišče za razmislek o predstavi predstavlja kratka zgodba Dva kralja in dva labirinta argentinskega pisatelja Jorgea Luisa Borgesa. V njej Borges vzpostavi napetost med svetom snovi in duha – med kamnitim labirintom, sijajno arhitekturo človeške pameti in ošabnosti, ter njegovim nasprotjem: božjim labirintom, puščavo, neskončno in neobvladljivo. Ta napetost med človekovim prizadevanjem po nadzoru in neizbežno odprtostjo sveta preveva tudi predstavo, v kateri labirint ni le metafora prostora, temveč predvsem stanje bivanja.
Labirint tako ni le oder, ki ga gledalec opazuje z distance, temveč zaporedje prostorov, ki se razpirajo kot presunljiv razmislek o našem vsakdanu, kjer pot ni zasnovana zgolj horizontalno, temveč tudi vertikalno, kar se subtilno razkriva predvsem skozi vizualno zasnovo predstave. Vsak prizor vzpostavlja trenutek – naj bo hipen ali dolgotrajen –, nekakšno reminiscenco pravil, odnosov in prelomov, ki so se zgodili v polju umetnosti in danes določajo naš odnos do nje. Na ta način vertikalna pot postane nekakšen nematerialni labirint, skozi katerega gledalec potuje sam, v želji po prepoznanju skritega vizualnega trenutka.
Skozi zgodbe Sanja Nešković Peršin ustvarja napetost med materialnim in nematerialnim: horizontalna pot se kaže kot prispodoba labirinta naših sodobnih pasti, vertikalna pa se razgrne kot končni prostor, v katerem odpadejo vsi človeški poskusi nadzora. Morda prav tam, ko se izgubi smer, vznikne možnost svobode – droben, a neprecenljiv korak iz labirinta.
Predstava traja 50 minut.
Koreografija in režija: Sanja Nešković Peršin
Soustvarjalci in nastopajoči: Mateja Železnik, Luka Ostrež, Filip Mramor, Luka Bokšan, Andrej Tomše
Kustos: Tevž Logar
Scenografija in oblikovanje videa: Atej Tutta
Kostumografija: Uroš Belantič
Glasba: Sašo Kalan
Oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc
Avtorji besedila v predstavi: Filip Mramor, Luka Bokšan, Andrej Tomše, Tevž Logar
V predstavi je uporabljena tudi glasba J. S. Bacha.
Produkcija: Anton Podbevšek Teater
Koprodukcija: Muzej in galerije mesta Ljubljane
Dogodek pripravljamo v okviru evropskega projekta RhythmOfLife (Raziskovanje ritmov v naravi in življenju ljudi).
Ta projekt je prejel sredstva iz raziskovalnega in inovacijskega programa Evropske unije Obzorje Evropa v okviru štipendije Marie Skłodowska-Curie na podlagi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev št. 101305421.
