Sanja Nešković Peršin: Kratke zgodbe
V Mestni muzej Ljubljana prihaja predstava Kratke zgodbe koreografinje in režiserke Sanje Nešković Peršin. Uprizoritev v produkciji Anton Podbevšek Teatra in koprodukciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane bo 24., 25. in 26. septembra razstavišče v prvem nadstropju muzeja preobrazila v svojevrsten labirint prizorov in podob. Predstava bo gledalce popeljala skozi vizualno in prostorsko izkušnjo, v kateri se prepletajo vprašanja svobode, ljubezni, želje, nadzora, nasilja in iskanja izhodov iz labirintov, ki jih oblikujejo naše misli, odnosi in čas, v katerem živimo.
Brezplačne vstopnice so na voljo na mojekarte.si >> TUKAJ
Kratke zgodbe Sanje Nešković Peršin se razpirajo kot sprehod po razstavi, ki pred nas postavlja vprašanja o ujetosti in pasteh sodobnega življenja. Vsak prizor učinkuje konceptualno samostojno – kot artefakt trenutka, v katerem se zrcalijo naš boj, naše hrepenenje in naše spoznanje. A vendar se te podobe zlijejo v enotno pripoved: v pot protagonista, ki tava skozi labirint, kjer vsak odsek skriva novo past, novo ogledalo časa, v katerem se prelamlja naš odnos do svobode, ljubezni, upora, želje, nadzora, nasilja in občutij.
Konceptualno izhodišče za razmislek o predstavi predstavlja kratka zgodba Dva kralja in dva labirinta argentinskega pisatelja Jorgea Luisa Borgesa. V njej Borges vzpostavi napetost med svetom snovi in duha – med kamnitim labirintom, sijajno arhitekturo človeške pameti in ošabnosti, ter njegovim nasprotjem: božjim labirintom, puščavo, neskončno in neobvladljivo. Ta napetost med človekovim prizadevanjem po nadzoru in neizbežno odprtostjo sveta preveva tudi predstavo, v kateri labirint ni le metafora prostora, temveč predvsem stanje bivanja.
Labirint tako ni le oder, ki ga gledalec opazuje z distance, temveč zaporedje prostorov, ki se razpirajo kot presunljiv razmislek o našem vsakdanu, kjer pot ni zasnovana zgolj horizontalno, temveč tudi vertikalno, kar se subtilno razkriva predvsem skozi vizualno zasnovo predstave. Vsak prizor vzpostavlja trenutek – naj bo hipen ali dolgotrajen –, nekakšno reminiscenco pravil, odnosov in prelomov, ki so se zgodili v polju umetnosti in danes določajo naš odnos do nje. Na ta način vertikalna pot postane nekakšen nematerialni labirint, skozi katerega gledalec potuje sam, v želji po prepoznanju skritega vizualnega trenutka.
Skozi zgodbe Sanja Nešković Peršin ustvarja napetost med materialnim in nematerialnim: horizontalna pot se kaže kot prispodoba labirinta naših sodobnih pasti, vertikalna pa se razgrne kot končni prostor, v katerem odpadejo vsi človeški poskusi nadzora. Morda prav tam, ko se izgubi smer, vznikne možnost svobode – droben, a neprecenljiv korak iz labirinta.
Predstava traja 50 minut.
Koreografija in režija: Sanja Nešković Peršin
Soustvarjalci in nastopajoči: Mateja Železnik, Luka Ostrež, Filip Mramor, Luka Bokšan, Andrej Tomše
Kustos: Tevž Logar
Scenografija in oblikovanje videa: Atej Tutta
Kostumografija: Uroš Belantič
Glasba: Sašo Kalan
Oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc
Avtorji besedila v predstavi: Filip Mramor, Luka Bokšan, Andrej Tomše, Tevž Logar
V predstavi je uporabljena tudi glasba J. S. Bacha.
Produkcija: Anton Podbevšek Teater
Koprodukcija: Muzej in galerije mesta Ljubljane
