Zgodovina na krožniku: koruza

Če je krompir temeljito spremenil naše jedilnike in s tem prehranjevanje na Stari celini, so koruzo dobro sprejeli v prehrani južne Evrope in Balkanskega polotoka. Tam, kjer se je uveljavila kot osnovno živilo, je povzročila tudi težave, saj so ljudje zaradi pomanjkanja vitamina B₃ (niacin) zbolevali za pelagro.

Podatki o pridelavi žitaric pokažejo, da je koruza na prvem mestu. Sledita ji riž in pšenica. Večino koruze danes pojedo živali, tako da v prehrano ljudi pride "predelana" v obliki mesa, mleka, jajc, masla, olja, sladila in še v vrsti drugih prehrambenih izdelkov. Poleg tega jo uporabljajo v proizvodnji najrazličnejših produktov, tudi takih, kjer je ne pričakujemo – od zdravil in otroške hrane do streliva in dinamita –, in zato jo imenujejo "industrijsko zlato".

Tudi v Sloveniji ji pripada prvo mesto, saj je z njo posejanih približno 40 odstotkov obdelovalnih površin. Kljub temu jo vsako leto uvozimo približno toliko, kolikor jo pridelamo.

Ne zamudite tudi ostalih tem iz serije odmevnih predavanj Marka Prpiča o zgodovini pijač in hrane! 

Predavatelj dr. Marko Prpič je zgodovinar, ki se je vedno rad posvečal kulturni zgodovini in antropologiji vsakdanjega življenja, še posebej raziskovanju družbenih navad v zvezi s hrano in pijačo. Tokratno serijo 10 brezplačnih predavanj bo predavatelj – tam kjer je to mogoče – povezal tudi z zgodovino Ljubljane in novo stalno razstavo Mestnega muzeja Ljubljana: Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

Brezplačna predavanja se odvijajo vsak drugi torek v mesecu ob 18.00. Brezplačne vstopnice so na voljo teden dni pred posameznim predavanjem; prevzamete jih v trgovinici Mestnega muzeja Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana.