Potovanje cesarja Karla VI po Kranjski 1728

Leta 1728 je cesar Karel VI. potoval na poklonitev deželnih stanov na Kranjsko, Goriško in v Trst. Pot ga je vodila čez Ljubelj v Tržič in potem naprej v Ljubljano, kjer je bila 29. 8. 1728 slovesna poklonitev deželnih stanov. Do Vrhnike je cesar potoval z ladjo, po kopnem nadaljeval do Postojne, Razdrtega in Vipave, Šempasa ter Gorice (poklon goriških deželnih stanov je bil 5. 9, 1728) od koder se je odpravil v Trst (slovesna poklonitev 11. 9.) in proti Reki od kjer je z ladjo odplul do Kraljevice in Bakra. Nazaj na Reko je potoval po kopnem, se ponovno odpravil proti Ljubljani, zvečer 18. 9. prispel v Trnovo, kjer je prenočil. 22.9. se je s spremstvom odpravil proti Štajerski. Ubral je isto pot kot cesar Leopold leta 1660 in na svoji poti nazaj na Dunaj 23. 9. 1728 prečkal Trojane.

Potovanje je bilo namenjeno predvsem dedni poklonitvi deželnih stanov, hkrati pa si je med potjo cesar  na terenu lahko ogledal, kako se izpolnjujejo njegovi ukazi o urejanju in popravilih glavnih cest, predvsem povezave Dunaj-Trst in tudi kako delujeta svobodni pristanišči Trst in Reka.

Organizacija poti je bila velik logistični zalogaj tako za organizatorje potovanja kot tudi za mesta in kraje, kjer se je cesar ustavljal. Treba je bilo poskrbeti za hrano za ljudi in konje, prav tako tudi za primerne prostore za bivanje, za varnost.

Ljubljana se je na cesarjev prihod pripravila zelo slovesno. Vicedomska vrata, skozi katera je cesar prišel v mesto, so predelali v slavolok. Na vrh slavoloka so postavili marmornat kip Karla VI., ki so ga mestni svetniki naročili pri že uveljavljenem kiparju Francescu Robbi. Slavnostno so okrasili tudi fasado magistrata, ki ga je imel cesar ravno tako obiskati, in vse mesto. Tako je Ljubljana z vsemi častmi sprejela cesarja in odkrušek tega blišča se nam je ohranil v cesarjevem portretu z vicedomskih vrat, ki ga hrani Mestni muzej Ljubljana.

Karel VI. se je zapisal v zgodovino predvsem kot oče Marije Terezije. Z njim je izumrla moška veja Habsburžanov.