Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejel Martin Horvat
Slovensko muzejsko društvo je ob današnjem mednarodnem muzejskem dnevu v Narodni galeriji podelilo vsakoletna Valvasorjeva odličja. Najvišje priznanje za življenjsko delo je prejel Martin Horvat, arheolog in muzejski svetnik v Mestnem muzeju Ljubljana, ki je z več kot štiridesetletnim delom in rezultati obsežnih arheoloških raziskav bistveno prispeval k prepoznavanju urbanega razvoja Ljubljane v srednjem in novem veku ter s pionirskim delom na področju digitalne muzejske dokumentacije postavil temelje sodobnega dokumentiranja arheološke dediščine in upravljanja muzejskih zbirk.
Martin Horvat se je po diplomi iz arheologije leta 1985 zaposlil v Mestnem muzeju Ljubljana kot kustos za srednji vek. Vodil je številne terenske raziskave na območju Ljubljane, tudi logistično zahtevna izkopavanja več ključnih lokacij, kot sta Turjaška palača in Ljubljanski grad. Tam je sodeloval z Oddelkom za arheologijo FF UL in med prvimi v Sloveniji vpeljal takrat sodobno stratigrafsko metodo izkopavanja.
Po letu 2017 je intenzivno sodeloval pri projektih Arheološkega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano, posebej s koordinacijo in zahtevnim fizičnim upravljanjem arheoloških raziskav pred večjimi mestnimi razvojnimi projekti. Vodil je npr. raziskave poznorimskega pokopališkega kompleksa na Gosposvetski cesti z mednarodno odmevnimi odkritji in najdbami. V zadnjih letih vodi Arheološki center MGML, ki povezuje poizkopavalno obdelavo gradiva, primarne konservatorske postopke, obdelavo arhivov arheoloških najdišč in dostopnost arheološkega gradiva.
Skupaj s sodelavci je že ob koncu 80. let 20. stoletja kot odziv na obvladovanje velikih količin arheološkega gradiva vzpostavil dokumentacijski sistem v Mestnem muzeju Ljubljana. Pri raziskavah na Ljubljanskem gradu je med prvimi v Sloveniji uvedel računalniško zajemanje podatkov neposredno na terenu in oblikoval relacijske podatkovne baze kot osnovo sodobnega digitalnega dokumentiranja arheološke dediščine.
Na prelomu tisočletja je zasnoval dokumentacijski sitem Muzejske zbirke kot enega najnaprednejših v slovenskih muzejih. Pri tem je povezoval mednarodne standarde, slovensko zakonodajo in praktične potrebe muzejske stroke. Njegova glavna dosežka sta podatkovna zbirka Kronos (2005) in njena nadgradnja Kronos 2 (2023), ki je kot celovit informacijski sistem uporabljena v več slovenskih muzejih in galerijah – predstavlja enega temeljnih stebrov muzejske dokumentacije v slovenskem prostoru.
Martin Hrovat je s strokovnim znanjem in sistemskim razmišljanjem, z zavzetim sodelovanjem z muzejskimi in drugimi ustanovami na področju dediščine in s pionirskim delom na področju digitalne muzejske dokumentacije odločilno zaznamoval razvoj slovenske muzejske stroke.
Na slovesnosti so podelili tudi tri Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke. Med prejemniki so avtorji razstave in projekta Barok v Sloveniji v Narodnem muzeju Slovenije in Narodni galeriji, pri katerem je Mestni muzej Ljubljana sodeloval z razstavo Okras biljardne sobe. Freske z dvorca križ pri Komendi, ter avtorji razstave Doživetje stekla v Dolenjskem muzeju Novo mesto, pri kateri je Mestni muzej sodeloval z izbranimi predmeti iz kustodiata za antiko.
