Osrednji zgodovinski muzej Ljubljane in okolice

©Andrej Peunik / MGML

V Mestnem muzeju Ljubljana evidentiramo, zbiramo, dokumentiramo, vrednotimo, ohranjamo, interpretiramo, raziskujemo in predstavljamo materialno in nematerialno dediščino s področja zgodovine mesta Ljubljana in širše okolice od prazgodovine do danes.

Z združitvijo Mestnega muzeja Ljubljana in Mestne galerije Ljubljana v največji kulturni javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane je muzej leta 2009 postal del žive in aktualne muzejsko-galerijske ponudbe, kjer negujemo pristen stik z domačimi in tujimi obiskovalci, z razstavami in dogodki populariziramo zbirke ter vzpodbujamo dialog med dediščino, umetnostjo in izzivi sodobne družbe.

Zgodovina Turjaške palače

Turjaška palača z Mestnim muzejem Ljubljana, predstavlja pomemben del kulturne dediščine Ljubljane. V rimski dobi se je na tem območju raztezalo pristaniško predmestje rimske Emone, o čemer priča v kleti muzeja ohranjena rimska cesta.

Palačo so grofje Turjaški, ki so bili ena od pomembnejših kranjskih plemiških rodbin leta 1654 prezidali iz lastne in dveh odkupljenih hiš v pičlih 4 letih. Trije trakti so oklenili novo urejeno dvorišče, sredi katerega sta našla mesto kamniti vodnjak in lipa. Grofovska družina, je tu bivala predvsem pozimi, poletja pa je preživljala na Turjaku. O njihovi pomembnosti v mestu priča tudi obisk avstrijskega cesarja Jožefa II.

Palača je prve baročne prezidave doživela že kmalu, stavbni mojster Francesco Cocconi pa je leta 1824 njeno pročelje »oblekel« v zapoznelem baročnem slogu in jo poudaril s klasicističnim portalom. Potres leta 1895 je v veliki meri prizadejal Turjaško palačo. Leta 1927 so jo Turjaški prodali državi.

©Matevž Paternoster/MGML

Zgodovina Mestnega muzeja Ljubljana

Leta 1907 se je na željo ljubljanskega župana Ivana Hribarja z zbiranjem likovnih del začela oblikovati zbirka za bodočo mestno umetniško galerijo. 28 let kasneje, leta 1935, je palačo kupila Mestna občina Ljubljana in jo namenila Mestnemu muzeju z namenom »da bi zbiral vse predmete z ozirom na zgodovino Ljubljane, tako glede na vlogo Ljubljane v duhovnem in narodnem smislu, kot tudi glede na razvoj sodobne Ljubljane«.  Aprila leta 1937 se je pričela predelava prostorov in istega leta so odprli prvo muzejsko zbirko, ki je obsegala pregled stanovanjske kulture meščanstva od poznega srednjega veka do prve polovice 19. stoletja.

Po drugi svetovni vojni so v Turjaški palači domovali še Slovanska knjižnica, Mestni arhiv, Poverjeništvo za prosveto in kulturo Mestne ljudske oblasti, garderoba Mestnega gledališča ljubljanskega, v hiši pa je stanovalo tudi več zasebnikov.

Na prelomu tisočletja je muzej doživel velike spremembe: večjemu odpiranju muzeja v javnosti je sledila celovita gradbeno, protipotresna ter funkcionalna prenova matične Turjaške palače. Prenova je delo ofis arhitektov, Špele Videčnik in Roka Omana, ki sta se v svojih načrtih v največji meri približala poslanstvu muzeja, da Turjaško palačo nameni javnim programom in ob tem zagotavlja sozvočje med staro palačo in sodobnim živahnim muzejskim občinstvom ter drugim uporabnikom.

Z združitvijo Mestnega muzeja Ljubljana in Mestne galerije Ljubljana v največji kulturni javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane (kamor danes spadajo še Galerija Jakopič, Galerija Vžigalica, Bežigrajski galeriji 1 in 2, Kulturni center Tobačna 001 ter Plečnikova hiša v Trnovem),  je muzej leta 2009 postal del žive in aktualne muzejsko-galerijske ponudbe, kjer negujemo pristen stik z domačimi in tujimi obiskovalci, z razstavami in dogodki populariziramo zbirke ter vzpodbujamo dialog med dediščino, umetnostjo in izzivi sodobne družbe.

Od leta 2012 se MGML ponaša s prvim centralnim, namenskim in tehnološko opremljenim depojem, lociranim v ljubljanskem Tehnološkem parku.