Leta 1868 so v bližini nemškega Hildesheima,  okoli 250 kilometrov od rimske meje na reki Ren, našli približno  sedemdeset kosov rimskega jedilnega servisa, večinoma iz avgustejske  dobe. Na pričujoči razstavi so prikazane galvanoplastične kopije, ki so  bile leta 1934 narejene po srebrnih originalih, ti pa so bili izgubljeni  in verjetno uničeni med 2. svetovno vojno. Kopije, ki prihajajo iz  Musea della Civiltà Romana, so pričevanje o srebrnem rimskem namiznem  servisu, znanem kot »zaklad iz Hildesheima«.

Zaklad iz Hildesheima je eden od večjih zakladov srebrnega posodja iz  časa, ko je rimska republika postala imperij. Ob odkritju je vseboval  okoli 70 kosov dragocene srebrnine. Ti so del servisa, sestavljenega iz  posod za uživanje hrane ter posod, namenjenih shranjevanju, okušanju in  nalivanju tekočin.

Posodje je mojstrsko okrašeno, pogosto z motivi iz narave in z razkošno  rastlinsko ornamentiko, kar je značilnost dobe cesarja Avgusta. Pogoste  so tudi dionizične teme, kot so maske in živalske kože. Med  razstavljenimi predmeti so posebej izpovedne tri kupe z  osrednjimi emblemi z
glavami grškega heroja Herakleja kot dojenčka, ki se bori s kačami, ter  boginje Kibele in njenega ljubimca Atisa. Eden najlepših kosov je posoda  z Minervo na prestolu, s ščitom v levi in palico v desni roki ter s  sovo, boginjinim simbolom. Okrasni motivi posodja so ponujali priložnost  za živahne debate med gosti na banketih, o čemer govorijo tudi pisni  viri.

Okoliščine, ki so pripeljale do tega, da so bile te dragocenosti  zakopane v zemljo, niso jasne, prav tako ne njihov izvor: je bila ta  skupina posodja vojni plen iz vojaških kampanj v Germaniji v času prvega  stoletja našega štetja? Je morda povezana s porazom rimskega generala  Vara v letu 9 n. št.? Morda je zaklad pripadal germanskemu poglavarju,  ki ga je prejel v dar, ali pa, manj verjetno, rimskemu trgovcu, ki je  želel svoje dragoceno blago prodati plemenom, živečim ob severovzhodni  meji imperija.

Spremljevalna razstava Zaklad iz Hildesheima bo na ogled v kleti Mestnega muzeja Ljubljana od 30. maja do 31. avgusta 2014.