Srednjeveška Ljubljana

Glavni poudarek razstave so nova odkritja z nedavnih arheoloških raziskav, ki premikajo mejnike v zgodovinopisju Ljubljane. Z odkritjem lesene posode na Stritarjevi ulici se rojstvo Ljubljane pomakne v začetek 11. stoletja. Najdba usnjarskih izdelkov z današnje Krojaške ulice priča o zgodnji urbanizaciji Ljubljane na desnem bregu Ljubljanice. Presenetljiva najdba 'vitezovega' groba pomeni enkratno priložnost vpogleda v osebno zgodbo mladega moškega visokega stanu. Razstavo zaključujemo z reformacijo v Ljubljani.

Po treh odmevnih 'arheoloških' razstavah – Emona: mit in resničnost, KOLO 5200 let ter Emona: mesto v imperiju − tako torej odpiramo četrto razstavo, ki po prazgodovini in rimski dobi obravnava razvoj srednjeveške Ljubljane. Po zaključku te razstave napovedujemo v maju 2018 odprtje nove stalne razstave o zgodovini Ljubljane.

Nedavne arheološke raziskave v središču Ljubljane so odgovorile na prenekatero vprašanje glede urbanega razvoja Ljubljane v obdobju srednjega veka. Na razstavi Srednjeveška Ljubljana so prvič razstavljene najdbe z arheoloških raziskav na Stritarjevi, Krojaški ter Mačkovi ulici. Tam najdeni in dobro ohranjeni leseni tramovi ter lesena posoda, datirana v leto 990, so najstarejši do danes odkriti ostanki mesta, ki je po zamrtju Emone zraslo na dobro zavarovanem predelu med desnim bregom Ljubljanice in grajskih gričem. S temi arheološkimi najdbami se začetek urbanizacije srednjeveške Ljubljane pomika v začetek 11. stoletja.  

Predurbana Ljubljana

Danes lahko govorimo o sledovih 'pred-urbane' poselitve Ljubljane iz 11. stoletja, saj so arheologi pod vodstvom muzejskega arheologa in avtorja razstave Martina Horvata na Krojaški ulici odkrili sledi prave čevljarske delavnice. Analize presenetljivo dobro ohranjenih usnjarskih izdelkov, polizdelkov ter ogromnih količin odpadnega materiala kažejo na to, da so imeli v čevljarski delavnici stalne dobavitelje ovčje, kozje in telečje kože, kar pomeni, da je bila čevljarsko-usnjarska obrt srednjeveške Ljubljane ena prvih dobro razvitih poklicev. Na razstavi bo čevljarski delavnici namenjena posebna pozornost, saj bodo obiskovalci lahko vstopili v rekonstruirano delavnico oz. interaktivno sobo, kjer bo predstavljena čevljarska obrt.

Srednjeveška Ljubljana

Kdaj je nastajala srednjeveška Ljubljana in kakšno je bilo življenje na njenih ulicah?  Katere so bile prve obrti v mestu? Kdo je vladal mestu treh trgov, ki jih je obzidje združilo v eno srednjeveško Ljubljano pod utrjenim grajskim gričem? Kaj so za mesto pomenile sejemske pravice, kateri cerkveni redovi so bili najvplivnejši, od kod ime 'Ljubljana' in kako je mestno obzidje pomagalo ubraniti turške vpade? Je v Ljubljani reformacija zaznamovala konec srednjega veka?

Poleg urbanega razvoja srednjeveške Ljubljane je na razstavi podrobno predstavljen še zgodovinski in upravni kontekst mesta od 11. do 16. stoletja ter dva samostana, zgrajena na najbolj izpostavljenih delih srednjeveškega mesta, to sta Križevniški ter Frančiškanski (Minoritski) samostan. Z izjemnimi predmeti iz vsakdanjega življenja plemičev, najdenimi pri izkopavanjih pod Turjaško palačo (keramično in stekleno namizno posodje), bomo na razstavi predstavili družino Auersperg. Vojaško in upravno naravo grajske utrdbe pa predstavljajo najdbe z Ljubljanskega gradu (novici, orožje).

Razstavo, ki bo v svoji pripovedi zajemala čas od 10. stoletja pa vse do konca 16. stoletja, zaključujemo s 95 tezami Martina Luthra in reformacijo, katere 500. obletnico obeležujemo letos in za naše mesto pomeni začetek konca srednjega veka.

Razstava je v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do 2. 5. 2018.

Srednjeveška Ljubljana

Obrazstavni katalog 'Srednjeveška Ljubljana' podaja nova odkritja in nove poglede na razcvet srednjeveškega mesta.