Pokopališče emonskih kristjanov
Junija 2018 je bila med arheološkimi raziskavami v okviru prenove Gosposvetske ceste odkrita rimska kamnita plošča z napisom v latinščini. Plošča je označevala majhno grobno skrinjo iz kamnitih plošč, v kateri so ležali slabo ohranjeni ostanki otroškega okostja. Ob pokopu so skrinjo zasuli z zemljo in vanjo vrgli 11 novcev kot daritev. Potem so površino zalili z malto in vanjo poveznili ploščo z napisom, ki je bil poudarjen z rdečo barvo (ostanki slednje so še vidni). Glede na novce lahko grob postavimo v zadnjo četrtino 4. ali zgodnje 5. stol.
Grob je ležal v južnem delu stavbe, ki je bila zgrajena točno nad izvorno zgradbo in je verjetno služila kot pokopališka cerkev. To, da je bil otrok pokopan znotraj cerkvenega prostora, kjer je bilo okoli preloma 4. v 5. stoletje verjetno že težko dobiti prostor, kaže na njegov posebni status oziroma na vplivnost njegovih staršev. Med gradnjo kanalizacije leta 1892 je bila v neposredni bližini odkrita podobna plošča, ki so jo umrlima otrokoma Joanesu in Marcelinu posvetili žalujoči starši, oče Marinus in mati Ursa.

Napis na plošči je bil v rimskem času pobarvan z rdečo barvo, da je bil bolje viden. Ostanki barve so se ohranili do danes. Napis se glasi:
Hic iacet innocuus Dagalaifus nomine 
filius Harietonis
campidoctoris numeri invictorum seniorum 
et Laurentia mater eius 
qui raptus est in aeternum ẹt vixit annos duos et menses sex
pii parentes monument) illi fecerunt.

Prevod: Tukaj leži nedolžen (otrok) po imenu Dagalajf (?), sin Harietona, učitelja urjenja v enoti invicti seniores, in svoje matere Lavrencije, ki je bil odvzet v večnost in je živel dve leti in 6 mesecev. Vdani starši so mu postavili spomenik.

Kaj nam pove nagrobni napis 
Ploščo sta ob smrti še ne triletnega sina Dagalajfa (morda se je ime glasilo nekoliko drugače, tu je napis težko berljiv) dala izdelati mati Lavrencija in oče Harieton. Vsi trije nosijo samo po eno ime, kot je bila navada v času pozne antike. Ime matere, Lavrencija, je bilo v času vzpona krščanstva izredno priljubljeno tako med kristjani kot med pogani, njegov pomen pa se je okrepil zlasti po smrti diakona Lavrencija, ki je kot mučenik umrl med Valerijanovimi preganjanji kristjanov leta 258. Tako oče kot sin nosita ime germanskega izvora. Ime Dagalaifus se pogosto pojavlja na spomenikih iz 4. stoletja.

Zgodba rimskega vojaka
Dagalajfov oče Harieton je bil campidoctor, usposobljen za urjenje vojakov v vojaškem taboru. Po vojaški hierarhiji je zasedal visok položaj, takoj za šestimi centurioni (stotniki). Njegova enota se je imenovala numerus invictorum seniorum. Omenja se v knjigi Notitia dignitatum iz 5. stol., kjer je navedena kot ena izmed vojaških enot poznoantičnega rimskega cesarstva. Epigrafsko, torej kot del napisa na kamnu, lesu ali podobnem materialu, pa je ta vojaška enota prvič izpričana prav na Dagalajfovi nagrobni plošči.
Morda je bil Harietonov vojaški oddelek nastanjen v Konkordiji (Iulia Concordia; danes Concordia Sagittaria) v severni Italiji, kjer je bilo odkritih ogromno nagrobnikov poznoantičnih vojaških enot, ki so se konec 4. stol. borile na strani cesarja Teodozija (379–395).

Pogovor z Martinom Horvatom, muzejskim svetovalcem in kustosom za srednji vek, in dr. Bernardo Županek, muzejsko svetnico in kustosinjo za antiko, je vodila Urša Karer, svetovalka za odnose z javnostmi.

---

LOKACIJA: Gosposvetska cesta v Ljubljani OBDOBJE: rimska doba IZVAJALEC arheoloških raziskav: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Arheološki konzorcij za Ljubljano KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE: 62240-321/2017/2 VODJA raziskav: Martin Horvat, univ. dipl. arheol. VODJA del: Rene Masaryk, univ. dipl. arheol. NADZORNIK raziskav: Mija Topličanec, univ. dipl. arheol. ČAS raziskav: 2017–2018 RAZLOG za arheološke raziskave: rekonstrukcija vodovoda in kanalizacije ter obnova ulice