V grobu, ki smo ga arheologi po dveh tisočletjih previdno odprli, so odkrili stekleno žaro s posmrtnimi ostanki pokojnice in novcem, dva steklena kozarca in dve steklenici, bronasto posodico s palčko (kozmetični pribor) ter izredno zanimivo oblikovano in skrbno okrašeno medeninasto posodo.

Kovinska čaša ima na zunanji strani vgravirane živalske (ptice) in rastlinske motive. V skladu z verovanjem v posmrtno življenje so namreč tudi Rimljani v grobove dajali pridatke, za katere so verjeli, da lahko umrlemu pomagajo na poti v onstranstvo (hrana, pijača, denar), in predmete, s katerimi so bili v času življenja pokojniki osebno tesno povezani ali pa so jih uporabljali pri svojem delu (osebni predmeti, orodje, orožje).

Med slednje gotovo sodi orodje, ki je bilo v pepelnici najdeno med razpadlimi ostanki lesa. Predmeti so bili prvotno shranjeni v leseni šatulji, ki pa je povsem razpadla. Bronasta skalpela z železnim ročajem, pinceta, igla in drugi predmeti se praktično ne razlikujejo od podobnega orodja, ki ga še danes lahko srečamo v kakšni zdravniški ali zobozdravniški ordinaciji.  
(Iz besedila odgovornega arheologa Martina Horvata, MGML)

Grob emonske zdravnice si zdaj prvič lahko ogledate v zakladnici muzeja.
Razstavo dopolnjujejo besedila odgovornega arheologa Martina Horvata (MGML), terenskega arheologa Reneja Masaryka (Skupina STIK) ter odgovornega konzervatorja Matjaža Bizjaka (MGML).

Vstopnina (v okviru ogleda razstave Obrazi Ljubljane): 4 € / znižana 2,5 €.

Ne zamudite predavanja arheologa iz terena v sredo, 15. 6. 2016, ob 18:00:
Rene Masaryk:       Arheološke raziskave pod Slovensko cesto