Od 3. decembra 2015 do 1. februarja 2016 bo v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli na ogled razstava En planet, ena voda. Na razstavi so predstavljene zgodbe z različnih koncev sveta, ujete skozi fotografske objektive popotnikov, fotografov in človekoljubov, ki jim ni vseeno za prihodnost našega planeta. Vodi, temu življenjsko pomembnemu naravnemu viru, pa se je poklonil tudi pesnik Aleš Šteger, ki je za razstavo napisal pesem. Razstava je del projekta Voda, ki je nastal v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane v sodelovanju s številnimi partnerji (od 24. junija 2015 do 8. maja 2016 je v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled tudi razstava z naslovom Voda) in je prva obeležitev praznovanja Ljubljane kot Zelene prestolnice Evrope v letu 2016.

AVTORJI NA RAZSTAVI EN PLANET, ENA VODA
Vsestranski ustvarjalec Andrej Lupinc je leta 1980 končal ljubljansko Srednjo šolo za oblikovanje. V osemdesetih letih je študiral kamero na beograjski Visoki šoli za film in gledališče ter kot snemalec in direktor fotografije sodeloval pri videoprodukciji ŠKUC-Forum (poznejši Forum Ljubljana). Je tudi eden od ustanovnih članov skupine Laibach. Je avtor videov in dokumentarnih filmov, kot so V 8 minutah okoli sveta, Kip, Odvrženi in Okus po hitrosti. Od leta 1982 je kot snemalec zaposlen na TV Slovenija. V zadnjih letih je vse bolj znan kot pesnik in pisatelj (Mala šola muharjenja, Umetne muhe in druge laži).

Fotografske podobe Ljubljančana Marka Hutterja so obiskovalci Jakopičevega sprehajališča spoznali že lansko poletje. Takrat se je predstavil s serijo fotografij, ki so nastale v Istanbulu, med snemanjem igrano-dokumentarnega filma Mesto, ki se ozira v nebo (produkcija TV Slovenija). Hutter je že vrsto let snemalec na TV Slovenija, zadnje čase se pod dokumentarne filme podpisuje tudi kot direktor fotografije. Na vseh snemanjih pa je fotoaparat še vedno njegov stalni spremljevalec. Tokrat so bile v ospredju njegovega zanimanja hidroelektrarne. »Zgodba treh rek« je fotografski zapis o dravskih, savskih in soških hidroelektrarnah.

Žiga Koritnik, ki je znan predvsem po fotografijah jazz glasbenikov v črno-beli tehniki, se tokrat predstavlja s krajinsko fotografijo. Na tej razstavi je na ogled njegov Bohinj. Vznemirjal ga je, da je prihajal ponoči, navsezgodaj, večkrat, kadarkoli je začutil, da se bo jezero spremenilo in da bo ujel tisto pravo svetlobo. Koritnikove fotografije niso le pejsaži jezera, zanimali so ga tudi ljudje, njihov način življenja in folklora.

Svetovni popotnik, mirovnik, neodvisni publicist in humanitarni aktivist Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar si že dolga leta prizadevata za ustavitev vojaškega nasilja in iztrebljanja poslednjih z naravo povezanih staroselcev na območjih, bogatih z naravnimi viri v Sudanu. Tu živeča ljudstva so pretresljive priče in žrtve podnebnih sprememb in lokalnih vojn za vodo.

Fotografije Tomaža Podobnikarja o Burmi oz. Mjanmaru predstavljajo deželo s slikovito pokrajino in širokosrčnimi ljudmi, ki živijo v složnosti, a marsikje brez elektrike, njihovo prevozno sredstvo pa sta volovska vprega ali čoln. Podobnikarjeve fotografije so predvsem impresije iz okolice plitvih jezer, kjer so ljudje zgradili prava koliščarska naselja in jih obdali s plavajočimi vrtovi.

Matej Simonič je že 15 let jamski podvodni fotograf. Opravil je več kot 2000 potopov in sicer v različnih državah, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni, Italiji, Franciji in Mehiki. V Sloveniji je registriranih več kot 11.000 jam.  V nekaterih jamah v Sloveniji živi največ različnih živalskih vrst v svetovnem merilu. Nekatere od teh vrst lahko vidimo tudi v Kompoljski jami, ki je zelo gosto poseljena predvsem s človeškimi ribicami in jamskimi kozicami. Med enournim potopom v Kompoljski jami lahko tako naštejemo več kot 60 človeških ribic in nad 100 jamskih kozic.

Pesnik Aleš Šteger je posebej za razstavo v Jakopičevem razstavišču napisal pesem o vodi, kot hommage tej nepogrešljivi življenjski dobrini.

Dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so samostojno organizirali fotografsko snemanje pod vodo, ki zahteva specialna znanja iz tehnike fotografiranja. Izbrali so prizorišče, sestavili scenarij posnetkov, preizkusili obnašanje tkanin in gibanje človeškega telesa v vodi ter seveda poskrbeli za varno izvajanje snemanja. Posebna pozornost je bila namenjena komunikaciji z modelom, ki ga je fotograf pripravil tako, da je v celoti izpolnil njegova pričakovanja. Tako je s posnetkov razvidno posebno ozračje, ki fotografijo postavi na višjo ustvarjalno raven.

Zadnji cikel fotografij je nastal v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske v Ljubljani: ko govorimo o vodi, nikakor ne moremo spregledati Nizozemske, katere zgodovina je vedno vključevala zgodovino poplavljanja. Ta država je namreč skozi stoletja doživela nešteto poplav, ki so terjale desetine tisočev življenj in za vedno spremenile pokrajino. A Nizozemci so udarili nazaj, saj so po letu 1000 začeli graditi nasipe, s katerimi so se zavarovali pred vodo. Mline na veter so uvedli v petnajstem stoletju, kar je bilo ravno še pravočasno, da so lahko zagotovili nadaljnjo uporabo ugrezajoče se zemlje za kmetijstvo in omogočili izsuševanje jezer.


EN PLANET, ENA VODA
fotografska razstava
Jakopičevo sprehajališče, park Tivoli, Ljubljana, 16. 7.–27. 8. 2015 & 3. 12. 2015–1. 2. 2016
Producenta: Muzej in galerije mesta Ljubljane, zanje Blaž Peršin; Turizem Ljubljana, zanj Petra Stušek
Avtorji: Marko Hutter, Žiga Koritnik, Tomo in Bojana Križnar, Andrej Lupinc, Tomaž Podobnikar, Matej Simonič, Aleš Šteger, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske
Kustosinji: Maja Bahar, Irena Šinkovec
Strokovna pomoč: Marija Skočir
Prevod: Alenka Ropret
Lektura: Katja Paladin, Alenka Ropret
Oblikovanje: Planar
Izdelava fotografij: Fotoformat

Razstavo so omogočili: