Na ljubljanskem močvirji je našel posestnik gospod Peruci za  znanost  prezanimive sledove iz predhistoričnih časov stavljena  človeških  stanovanj na koleh in sredi voda, tako zvane "pfalbauten".  Uže se dalje  koplje. Več o tem prihodnjič." Takole je novico o  odkritju kolišč pri  Igu z naslovom Velikanska najdba objavil časopis  Slovenski narod 28.  julija 1875. Letos praznujemo140. obletnico  dogodka, ki je Ljubljansko  barje za nekaj let postavilo v središče  zanimanja domače in tuje  javnosti.

Ob jubileju so v Krajinskem parku Ljubljansko barje pripravili  razstavo o dediščini ižanskih kolišč, ki jih je tedanji vodja Deželnega  muzeja Kranjske Karl Deschmann (Dragotin Dežman) v neposredni bližini  Iga prvi izkopaval. Razstava predstavlja Dežmanovo dejavnost v obdobju  tedna pred in po pričetku izkopavanj. Odkritju je sledil izreden odziv  javnosti po celotni Avstro-Ogrski monarhiji in tudi širše, kar traja vse  do danes, ko so kolišča na Igu razglašena za spomenik državnega pomena  in vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Ob razstavi Velikanska najdba, ki je v kleti muzeja na ogled od 3.  12. 2015 do 10. 1. 2016, je prav zdaj za ekskluzivni enomesečni ogled razstavljeno  tudi najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, najdeno na Ljubljanskem  barju leta 2002.

Ižanska ali Dežmanova kolišča so del 111 prazgodovinskih kolišč okoli  Alp, ki so od 2011 vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine.  Ostaline prazgodovinskih naselij so najpomembnejši arheološki vir za  raziskovanje zgodnjih agrarnih družb v Evropi. Najdbe nudijo podroben  vpogled v življenje prazgodovinske Evrope od leta 5000 do 500 pr.n.št. V  času kolišč je prišlo do nekaj odkritij, ki so tako brezčasna, da se  zdijo samoumevna. Keramika je ena izmed njih in najbolj znane so ravno  okrašene posode z dežmanovih kolišč.

Na razstavi bodo poleg arhivskih in današnjih podob Barja, na ogled  in otip dostopne tudi replike koliščarskih predmetov, maketa  Ljubljanskega barja ter vsebine nadgrajene resničnosti. Pri pripravi razstave so sodelovali Narodni muzej Slovenije, Mestni  muzej Ljubljana ter ZRC SAZU Inštitut za arheologijo. Razstavo so  omogočili Ministrstvo za kulturo, Slovenska nacionalna komisija za  UNESCO ter občina Ig.

Potujoča razstava ima predvidene naslednje postavitve:

•     od 3. 12. 2015 do 10. 1. 2016 Mestni muzej Ljubljana – razstava je podaljšana do 31. 1. 2016
•     od 11. 1. 2016 do 29. 1. 2016 Center Ig (v knjižnici Ig)
•     od 1. 2. 2016 do 29. 2. 2016 Narodni muzej Slovenije