Po jugoslovanski kapitulaciji je Rajko Paulin, rezervni častnik jugoslovanske kraljeve vojske, 210 dni preživel v nemškem ujetništvu, največ časa v taborišču za vojne ujetnike v Doesslu pri Warburgu, nato pa so ga nemške oblasti vrnile v Ljubljano kot državljana Kraljevine Italije. 19. marca 1942 ga je v Ljubljani aretirala italijanska policija, mesec dni kasneje pa so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Gonars. Od tam so ga izpustili 9. decembra 1942. Vrnil se je v Ljubljano, kjer sta ga pričakovali žena Milica in hčerka Eva.  

S seboj je torej prinesel torbo, označeno s činom in imenom: »maggiore Paulin Rajko…«, z vsemi drobnimi, na videz izrabljenemi, neuporabimi in nepomembnimi predmeti. Za tem videzom pa se skriva njihova pomembna vloga, ki so jo imeli pri preživetju v ekstremnih okoliščinah v koncentracijskem taborišču.

Vitrina s torbo in vsemi predmeti je na ogled v prvem nadstropju muzeja.

Več o skupinskem projektu Pot domov, katerega nosilec je Muzej  novejše zgodovine  Slovenije, pridružujemo pa se mu različni muzeji,  galerije in razstavišča po Sloveniji, si lahko preberete na tej povezavi.