Razstava prikazuje najzgodnejše znane ohranjene  freske baročnega slikarja Franca Jelovška in nekaj kiparskih stvaritev iz nekdanjega dvorca Zalog pri Moravčah. Sedem desetletij po tem, ko so konservatorji iluzionistične baročne poslikave rešili z ruševin dvorca  in jih temeljito restavrirali, so te baročne umetnine prvič predstavljene  javnosti.

To poletje ne zamudite razstave fragmentov fresk in nekaj kiparskih stvaritev iz nekdanjega dvorca Zalog pri Moravčah, ki je bil med vojno požgan in pozneje skoraj docela porušen. »Freske z dvorca Zalog, podpisane in datirane z letnico 1725, so najzgodnejše znane ohranjene freske baročnega slikarja Franca Jelovška. K njihovi izjemnosti prispeva predvsem profana ikonografija, saj vse ostale poznane Jelovškove freske krasijo sakralne arhitekture«, je o izjemnosti prvič videnih fresk povedala kustosinja razstave Ana Iskra iz Mestnega muzeja Ljubljana.

Franc Jelovšek (1700-1764), ki velja za najpomembnejšega slovenskega freskanta, je na stene dvorca Zalog med drugim naslikal moškega s sokolom, lovca, ki kaže na svoj ulov, kartušo s pastoralnim prizorom, damo s sokolom, pokrajino z reko in arhitekturo ter medaljon s Pozejdonom. Med poznavalci njegovega dela je prevladal konsenz, da se je umetnik zgledoval tako v italijanski kakor tudi severnjaški umetnosti.

Sodelovanje četverice  porodilo mojstrovino 

Kastelologu in soavtorju razstave Igorju Sapaču je s pomočjo novih raziskav za razstavo in spremni katalog uspelo rekonstruirati arhitekturno podobo dvorca Zalog pri Moravčah. Tako Jelovškove freske kot omenjeni arhitekturni okras dvorca so rezultat baročne prenove dvorca, za katero je poskrbel Orfej grof Strassoldo. Dvorec Zalog je kupil leta 1695 kot podeželsko rezidenco.  Arhitekt prezidave dvorca Zalog je bil Carlo Martinuzzi, kiparska dela pa je opravila kamnoseška delavnica Luke Misleja, v kateri je od leta 1712 dalje sodeloval padovanski kipar Angelo Putti. Tako je trojica Martinuzzi-Putti-Jelovšek pod naročništvom Orfeja grofa Strassolda ustvarila eno lepših profanih baročnih celostnih umetnin na Slovenskem.

Dramatična pot fresk od nastanka do danes

Dvorec Zalog pri Moravčah je bil med drugo svetovno vojno požgan in pozneje skoraj popolnoma porušen. Freske so bile od požiga do snetja kar nekaj mesecev prepuščene na milost in nemilost vremenskim vplivom, saj jih ni več ščitila streha. Na njih so se pojavile razpoke, določeni deli poslikanega ometa so tudi odpadli.

Zanima me več o restavriranju Jelovškovih fresk iz dvorca Zalog pri Moravčah.

Leta 1946 snete freske so bile montirane na nosilec, sestavljen iz kovinske mreže, vpete v lesen okvir in zalite z mešanico mavca in slame. Ker so bili nosilci v dobrem stanju, so se v Restavratorskem centru odločili, da jih za razstavo v Mestnem muzeju ne bodo zamenjali. Po besedah restavratork Jelke Kuret in Saše Snoj z Restavratorskega centra nosilci pričajo "o iznajdljivosti takratnih restavratorjev, ki so z zelo omejenimi sredstvi in izbiro materialov iznašli rešitev, ki služi svojemu namenu še danes". Po sedmih desetletjih bodo freske na razstavi javnosti predstavljene prvič.

Še o naslovu razstave

Na enem od motivov se okoli orlovega vratu vije trak, na katerem piše Tukaj, daleč od skrbi. Gre za verz iz pesmi, ki jo je napisal papež Urban VIII, sam velik ljubitelj narave in umetnosti. Krajši odlomek dolge pesnitve, v katerem je najti verz z naše freske, slavi naravo, opisano tako poetično in natančno, kot bi se oko sprehajalo po freskah sprejemnice zakoncev Strassoldo na Zalogu pri Moravčah:

Na vse strani bregov se razliva kristalna studenčnica,
križemkražem po ornem polju gre kača,
ki je v vodnih prekopih speljana okoli
barvitih gredic, polnih zemljinih sadov.
Tu raste grmičje, tam poganja listnato drevo,
glej, tamle cvetlice, dišeča vojska pomladi.
Pristrižena trava spominja na orientalske preproge
in darovita mirta na razne živali.
Tu, daleč od skrbi, se razgrinja čisti zrak
in zmrzal se prijetno stresa z dreves.
Po gozdu veje listje v zahodnem vetru,
ki ga ptice spremljajo z vedrim petjem.