V skupini so sodelovali Živko Kladnik (1948–2017), Nejč Slapar (1945), Franci Zagoričnik (1933–1997), Lilijana Grašič (1958), Janez Horvat (1946–2008), Irma Kern (1958), Gordana Kunaver (1947–1992), Darja Polajnar (1954), Gašper Starc (1952), Orest (1960) in Egist (1968) Zagoričnik.

Znak in njegovo konkretno »značenje« 
Skupina kranjskih delavcev na področju kulturne proizvodnje se to pot prvič pojavlja pod skupnim imenom Studio Signum. Izhaja iz potrebe in možnosti skupnega nastopanja in skupnega prezentiranja rezultatov sorodnih idejno estetskih izhodišč in usmeritev.
Takšno prizadevanje kaže na zavedanje družbene vloge umetniškega ustvarjanja, ki se sicer poraja iz kroga individualnih pogojev, možnosti in zmožnosti, a gre predvsem za izpostavljanje tega ustvarjanja tudi javni, socialni in kulturni skušnji. Namen takšne izpostavitve tedaj ni samo v doseganju zadnje faze umetniškega dela kot njegove zadnje skušnje in preizkušnje, ni samo v njegovem zanikanju ali potrditvi, pač pa predvsem v njegovem pomnjenju in njegovem vplivanju, v njegovi estetski in nazorski skušnji, ki se oblikuje v sami fazi oblikovanja, kakor tudi v fazi poznejšega zavračanja ali sprejemanja rezultatov tega oblikovanja.
Skupaj s predpogoji ustvarjalnega umetniškega dela, ki so tako v izobraževanju kakor tudi v poznejših nagnjenjih in odločitvah, in skupaj s samimi pogoji tega dela, kakor jih narekujejo izbrani materiali in ustvarjalni nameni, je zagotovljena tudi resničnost končnih rezultatov. Vsi  omenjeni in seveda še kateri elementi umetniškega ustvarjanja ne prinašajo s sabo le zmeraj novih in različnih dosežkov umetniškega ustvarjanja, pač pa prinašajo s sabo tudi zmožnost preoblikovanja in poglobitve nazorskega izhodišča, saj ga to ustvarjanje šele dodobra označi in tudi korigira.
Zaradi tega je možna tudi trditev, da je poglavitna vrednost in tudi pomen te vrste človekove proizvodnje ravno v idejno estetski nazorski sferi človekovega duhovnega in kulturnega življenja. To postavlja v isto vrsto tako neposrednega proizvajalca v kulturi, tako proizvajalca z drugih področij in ju tudi izenačuje, za skupni interes vseh delovnih ljudi, za njihovo skupno idejo po oblikovanju in preoblikovanju sveta in s tem tudi njih samih zaradi resničnejšega in kulturno bogatejšega življenja.
— Franci Zagoričnik

Živko Kladnik se je rodil 11. 6. 1984 v Novem mestu, živel pa na Gorenjskem – v Kranju in na Cegelnici pri Naklem. Bil je vsestranski umetnik in človek. Bil je pesnik, vizualni umetnik, filmar pa tudi predsednik Nogometnega kluba Kranj (1973–1979), tajnik šahovskega društva Naklo, soustanovitelj kranjske filmske skupine Ime in konkretistične skupine Studio Signum, soustvarjalec mednarodnih zbornikov WESTEAST, član likovnega srečanja Jasna in organizator ter pobudnik mnogih kulturnih dogodkov v Kranju.
S skupino Studio Signum je pripravil mnogo razstav in projektov, ki so svoj vrhunec dosegli konec 70-ih in v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Najbolj opazna med njima sta bila Projekt Abeceda v Piranu, Benetkah in Kranju ter Grafiti v Reki, Kranju in Bohinju. Ti projekti so bili izvedeni na prostem, skupina Studio Signum pa je imela tudi več skupinskih razstav v galerijskih prostorih.
Samostojno je največkrat razstavljal v Kranju. Razstave ready-made kolažev je pripravljal še vse do leta 2016.
Umrl je 23. 1. 2017 v Kranju.

Nejč Slapar se je rodil 10. marca 1945 v Stražišču pri Kranju. Po končani gimnaziji se je najprej odločil za študij gradbeništva, nato pa se je preusmeril v grafično industrijo. Kasneje se je kot grafik popolnoma predal likovni umetnosti in nekaj časa deloval kot svobodni umetnik. Je soustanovitelj skupine konkretistične skupine Studio Signum.
Med leti 1970 in 1976 je s filmsko skupino Ime (z Janezom Horvatom, Živkom Kladnikom in Gašperjem Starcem) posnel več kratkometražnih igranih filmov (Do spoznanja, Rdeča kapica, Balada o mrtvecu, Dolgčas …) in zanje prejel pomembnejše filmske nagrade takratne Jugoslavije pa tudi Avstrije in Italije.
Imel je prek sto samostojnih in okoli petdeset skupinskih razstav pri nas in v tujini, sodeloval je s konceptualistično skupino West-East (F. Zagoričnik) ter skupaj s Francetom Pibernikom pripravil nekaj razstav na temo konkretne poezije in grafike. Udeležil se je več likovnih kolonij, leta 1976 pa prejel prvo nagrado piranskega ex-tempora.
Živi in ustvarja v Stražišču pri Kranju.

Franci Zagoričnik se je rodil 16. novembra 1933 v Dugi Resi na Hrvaškem. Živel je v Kranju. Z literaturo se je začel ukvarjati okoli leta 1960 in do svoje smrti objavil več sto del. Uveljavil se je kot pesnik, pisatelj,začetnik slovenske vizualne in konkretne poezije, likovni in literarni kritik, esejist, publicist, prevajalec, založnik in organizator umetniških dogodkov.
Pripravljal je razstave vizualne in konkretne poezije v Sloveniji in v vsej bivši Jugoslaviji.
Bil je član Društva slovenskih pesnikov in pisateljev, Društva primorskih pisateljev, Društva slovenskih prevajalcev, Društva hrvaških pisateljev in pesnikov in Društva književnikov Vojvodine.
Leta 1978 je ustanovil mednarodno avantgardistično asociacijo West-East in v zbornikih z istim imenom uspel zbrati dela številnih avtorjev iz Slovenije in tujine. Tako je bila njegova zbirka mail – arta (umetnosti po pošti) ena največjih nasploh. Za ureditev Westeast I – II je prejel v Beogradu nagrado Praemium Clocotristicum (1979) in leta 1985 Prešernovo nagrado Gorenjske v Križah pri Tržiču.
Bil je soustanovitelj umetniške skupine Studio Signum v Kranju, ki je izvedla več projektov v Kranju, na Reki, v Benetkah, Piranu.
Bil je urednik pri časopisih, revijah in zbornikih: Perspektive, Problemi, Tribuna, Srp, Likovne besede ( Ljubljana), Nova Atlantida (Kranj), Dialogi (Maribor), Rok (Beograd), Ulaznica (Zrenjanin), Pesmos (Zrenjanin), Disov glasnik (Čačak), Westeast I – IX in urednik vseh zbornikov in izdaj Westeast.
Ustanovil je Gorenjsko Založniško Družbo G. O. Z. D.
Umrl je na Golniku, 18. junija 1997.