V slikah manjšega formata se ves čas v novih različicah pojavljajo štirje krogi, ki kot prevladujoči in pomembni element povežejo barvno ozadje z geometričnimi liki in slikarsko površino. Umetnik z izjemnim literarnim znanjem in filozofskim pristopom, nekatere slikarske podobe opremi z besedili in jih enakovredno vrednoti kot ostalo ustvarjalno delo. Vsebine naslovljenih del raziskuje predvsem na področju umetnosti, znanosti, duhovnosti in iz življenja pomembnih ljudi, umetnikov, literatov, zgodovinarjev, znanstvenikov ali drugih, tudi pokojnikov.

Slike moje prijateljice
Pred več kot triindvajsetimi leti so se mi na sliki pojavili štirje krogi, ki so postali moja slikarska stalnica, vse drugo se od takrat spreminja. Podobnost slik je vedno zunanja (štirje krogi), razlika pa oblikuje jedro mojega slikarstva (ponavljanja). Zvest sem neminljivem v minljivem.
Od leta 2002 do danes sem naslikal 1547 slik (moje prijateljice) in našel 7425 naslovov, ki čakajo da zanje naredim sliko. Vse slike vsebujejo štiri kroge, so malih formatov ter različnih dimenzij, slikam pa razliko. V tem času sem posnel tudi 3 videe, v katerih berem naslove naslikanih slik.
Tokrat bom razstavil 14 slik in 3 videe.
» … ne vem, nikoli ne bom vedel, v tišini se ne ve, nadaljevati je treba, nadaljeval bom«, tako meni ljubi Samuel Beckett zaključi svoj roman Neimenljivi. Tudi jaz bom nadaljeval, nadaljeval kot slikar v smislu Duchampovega Étant donnés. Slikal bom moje prijateljice (slike), ponavljal bom razliko in slike nato naslavljal z naslovi (ime in priimek z letnico rojstva ter letnico smrti). Izziv mi je slikati.
Vsakih nekaj let naredim video, v katerem berem naslove narejenih slik, ki so na videu izpisani kot podnaslovi. Pritrjujem Marcel Duchampu, ki je rekel, da je naslov nevidna barva.
Moje slikarstvo ne posnema, ampak ponavlja, ponavlja ponavljanja. Svet mojega slikarstva (duha) ni pogojen samo z gledanjem in vživljanjem, ampak že samo z možnostjo za to.
Slike, ki jih tokrat nisem razstavil, niso nič slabše oz. boljše, preprosto tokrat niso razstavljene.
Za slike nastale od leta 2020-2024 (334 slik) sem posnel video, kjer v off-u večglasno berem naslove slik (v smeri invencij Steve Reicha, Scott Johnsona). Ta video še ni končan. Tudi tukaj bom ponavljal razliko. Za zvočno ozadje bom decentno uporabil zvoke, ki sem jih posnel na razstavi Marcel Duchamp, v MMK Frankfurt am Main, 2022; … in na drugih razstavah ter v Basilici di San Giovanni in Laterano v Rimu in drugje. Vizualno bo video minimalističen v smislu videa Félix González-Torres-a, 1991/1995.
Milan Golob

[1] Samuel Beckett, Neimenljivi (prevod Aleš Berger), Znamenja 103, Založba Obzorja Maribor, 1989.
[2] Videe posnamem z »zastarelo« elektronsko opremo (npr. Olympus SP 310) v ČB tehniki. Zvoke posnamem z več kot desetletje starim mobilnim telefonom (Samsung GT-C3590). Vse skupaj nato obdelam in združim s programoma Videopad in Audacity.
[3] Slikarstvo je stvar duha, je govoril Leonardo da Vinci

Milan Golob (1963, Ljubljana) je leta 1987 diplomiral na Oddelku za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT, danes FMF) v Ljubljani. Nato je 1993 diplomiral še na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost (danes ALUO) v Ljubljani. Od začetka 1995 do konca 2000 je bil urednik revije za likovno umetnost Likovne besede. Razstavlja na samostojnih ter skupinskih razstavah, tako doma kot v tujini. Je dobitnik več priznanj in nagrad, kot so študentska Prešernova nagrada za slikarstvo (1992), Pollock-Krasner Foundation Grant (2003), Henkel Art Award – Nominee (2005), delovna štipendija Ministrstva za kulturo RS (2007). Njegova dela se nahajajo v zbirkah v Sloveniji, Italiji, Belgiji in Avstriji. Živi v Radencih.
www.golob-gm.si