Podoba narave, ki jo Lucija Stramec izrisuje na način stopnjevanja svetlobe in sence v kontrastnem razmerju med svetlo potezo in temno temeljno podlago, prinaša pogled na razpadajoče podrastje, odmrlo listje in drevesni drobir. Čutno doživete upodobitve so prikaz slikarkinega razmišljanja o spreminjajoči naravi, njeni minljivi začasnosti, pomembnosti ohranjanja in varovanja biotske raznovrstnosti in pomenu medsebojnega sobivanja v naravnem življenjskem okolju.

Lucija Stramec (r. 1978) je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je 2004 diplomirala pri profesorju Zmagu Jeraju in magistrirala pri profesorju Hermanu Gvardjančiču. Udeležila se je umetniških rezidenc v Gradcu (Cultural City Network Graz, AT, 2008), Parizu (Cité Internationale des Arts, FR, 2011 in 2015) in Freisingu (Schafhof – Europaeisches Kuenstlerhaus Oberbayern, DE, 2014). Razstavljala je na številnih razstavah doma in v tujini ter prejela več nagrad, med drugim nagradi na Majskem salonu ZDSLU (2009 in 2016), nagrado DLUM (2013, 2023 in 2024), ter priznanje na Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj (2019). Od leta 2008 je članica Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Kot samostojna umetnica živi in ustvarja v Mariboru in na Muti.