Bistveni akterji, ki jih je predstavljamo na razstavi Bogdana Borčića Od školjke do pike, so številne upodobitve školjk, morskih polžev in morskih ježkov. Borčić je školjko kot enega pogostih elementov vključeval v svoja likovna dela že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, leta 1970 pa je postal bistven element njegovega ustvarjanja vse do leta 2014. Takrat je ustvaril svojo zadnjo monokromno (celotno delo je črno) sliko, ki je na celotni slikarski površini vključevala morske polže, razporejene v navidezno mrežo. Vključena naj bi bila v središče njegove zadnje slike, naslikane z modro barvo. Razstavljena je tudi v Bežigrajski galeriji 2.

Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja oblike morskih školjk in polžev postopoma prehajajo v različne geometrične oblike in v piko. Ta poleg izrazitih površin kmalu postane tudi edini element njegovih likovnih del. V grafikah se pojavijo monokromne, skoraj bele površine, ki obsegajo velik del grafičnega lista.

Razstavljenih je skoraj sto del: risbe, grafike (jedkanice, akvatinte, serigrafije, grafike v teh kombiniranih tehnikah, sitotiski in ofset tiski), plošče za jedkanice, slike, asemblaži, objekti in skicirke.

Razstavo dopolnjujejo fotografije iz njegovega ateljeja v Slovenj Gradcu.
Miloš Bašin

Iz bivanja v bitnost, skozi proces transformacije školjke v piko
V začetku 70. let prejšnjega stoletja vidimo v Borčićevih delih velik preobrat. V grafičnih odtisih se pojavi nova oblika, ki jo skozi leta skrbno spreminja v pomenljiv simbol, ki ga nikoli dokončno ne zapusti. Ta nova oblika je školjka. Ob pojavu školjke lahko opazimo tudi spremenljivost prostora. Dvodimenzionalno ploskev začne lomiti in s tem doseže nov prostor, prostor med dvema ploskvama. Školjke nadomestijo do sedaj vse ribiške motive in nas ob enem pravilnosti, izčiščeni lepoti, v drugem oziru pa nas opozarja na njeno krhkost in bistveno, subtilno jedro.
Eva Šuster 

Bogdan Borčić se je rodil 26. septembra 1926 v Ljubljani, kjer je živel do leta 1980. Med letoma 1943 in 1944 je obiskoval slikarsko šolo Mateja Sternena in risarsko šolo pri Francetu Goršetu. Leta 1944 so ga internirali v Dachau.  Po drugi svetovni vojni je končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani (profesorji: F. Mihelič, G. A. Kos, B. Jakac, R. Debenjak, N. Pirnat in S. Pengov), kjer je diplomiral leta 1950.Na isti akademiji je leta 1952 končal podiplomski študij slikarstva pri profesorju Gabrijelu Stupici.

Med leti1952 in 1957 je bil zaposlen kot profesor v gimnaziji v Novem mestu, kjer je poučeval risanje in umetnostno zgodovino. Kasneje je deset let vodil likovni oddelek v Centru za estetsko vzgojo (pozneje: Pionirski dom). Izpopolnjeval se ja na študijskih potovanjih po Evropi. 0d leta 1958 do 1959 je ustvarjal v ateljeju J. Friedlaenderja v Parizu. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je poučeval na slikarskem oddelku (od 1969 do 1973), od leta 1973 do leta 1984  prav tam na grafičnem oddelku. Leta 1979 je predaval kot gostujoči profesor na grafičnem oddelku Likovne akademije v Monsu v Belgiji. Razstavljal na okoli 190. samostojnih razstavah ter sodeloval na številnih pri nas in v tujini. Za umetniško ustvarjanje prejel več kot petdeset nagrad in priznanj v Sloveniji in tujini. Njegove umetnine so v pomembnih zbirkah doma in v tujini.

Ustvarjal je risbe, slike, grafike in objekte.

Od leta 1980 je živel v Slovenj Gradcu, kjer je umrl 24. aprila 2014.