Lojze Spacal (1907–2000)
Spominska razstava ob 20 letnici umetnikove smrti in retrospektivna razstava slik, kipov in grafik enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev in svetovno prepoznanega ter znanega kot grafika. Razstava, ki sodi v niz historičnih in spominskih razstav v Bežigrajskih galerijah, predstavlja 38 del iz obdobja od 1945 do 1995 iz Moderne galerije Ljubljana, Javnega zavoda Komenski Kras, Štanjel in zasebnih zbirk.
LOJZE SPACAL
Dvajseto leto teče od smrti pomembnega slikarja, grafika in vsestranskega umetnika Lojzeta Spacala, enega najbolj uveljavljenih likovnih umetnikov slovenskega rodu v mednarodnem kulturnem okolju. Spacal je bil umetnik in človek na stičišču dveh kultur: romanske in slovanske, in bil je človek dveh svetov: obmorskega, sredozemskega in celinskega, kraškega. In to se je v prvi vrsti odražalo v njegovem obsežnem likovnem opusu, pri katerem tudi še po umetnikovi smrti prihajajo na dan določene novosti in doslej neznana dela. To je dokazala razstava Neznani Spacal, ki so jo leto dni po njegovi smrti pripravili v Obalnih galerijah, in to dokazujejo razstave njegovih manj znanih in tudi še nerazstavljenih del iz njegove obsežne umetniške zapuščine. Lojze Spacal je bil po eni strani svetovljan, ki so ga dobro sprejemali v razvitih kulturnih središčih in na pomembnih svetovnih likovnih razstavah, kot je tudi Beneški bienale, po drugi pa je bil Spacal vselej zvest svojim notranjim vzgibom kot izjemen individuum. Bil je usodno zaznamovan z lastno samoto, v kateri je ustvarjal svoja najdragocenejša dela.
Živel je v Trstu in s Trstom, a živel je tudi na Krasu in s Krasom. Lahko govorimo o njegovi globoki ljubezni do kamnite kraške pokrajine, do njene kulturne podobe in do njene izjemne arhitekture, ki jo je nenehno vključeval v svojo umetnost in iskal njene odmeve na grafičnih listih, slikah in skicah. Lojze Spacal je užival v naravi in v njej je črpal navdih za svoje likovne podobe, dokončno pa so nastajale v samoti in tišini njegovega ateljeja. V naravi je zapisal le bežne skice, ki jih je nato preuredil, očistil nepotrebnih nadrobnosti in na njih poudaril najbolj bistveno. To je bila pri njem običajna pot do tistih likovnih del, ki jih je dokončal v grafičnih in slikarskih tehnikah ter jih nato izročil javnosti. Njegov skrajno analitični duh je prišel do izraza pri številnih krajinskih motivih, ki govorijo z vsemi specifičnimi prvinami klene likovne govorice. Zato je za večino njegovih slik značilna geometrično urejena kompozicija, ki temelji na skladnem sobivanju likovnih elementov in na preprostosti, ki je posledica umetnikovega izjemnega smisla za abstrahiranje motiva. Mnogi poznavalci Spacalove umetnosti vse to označujejo tudi kot strogost.
Lojze Spacal od petdesetih let prejšnjega stoletja spada med tiste pomembne slovenske likovne ustvarjalce, ki so z izredno samosvojo in izvirno likovno govorico začeli odpirati nova pota umetnosti, sodobna po izrazu, globoka po izpovedi in z močnim eksperimentalnim duhom.
Iztok Premrov (Iz besedila za katalog)
Lojze Spacal se je rodil 15.junija leta 1907 v Trstu. Po opravljenem liceju za likovno umetnost v Benetkah se je vpisal še na višjo umetnostno šolo v Monzi in nato zasebno študiral na Akademiji Brera v Milanu. Po drugi svetovni vojni se je za stalno naselil v Trstu, občasno je bival v Piranu in v Škrbini na Krasu, kjer je obnovil staro kraško domačijo. Spacal je bil izredno plodovit in raznolik ustvarjalec ter svojevrsten eksperimentator. Tako ni obvladal le slikarskih in grafičnih tehnik, ampak tudi kiparske. Na razstavah strokovnjaki radi razstavljajo tudi njegove grafične matrice kot samostojna likovna dela. Lojze Spacal je pripravil blizu sto samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih razstavah, predvsem mednarodnih. Bil je dragocen gost številnih mednarodnih grafičnih bienalov in na njih prejel več nagrad. V letih 1948, 1954 in 1958 je bil povabljen na Beneški bienale in tako bil sprejet v družbo najeminentnejših italijanskih in mednarodnih likovnih ustvarjalcev, kar je potrdila še nagrada grand prix na Beneškem bienalu leta 1958. Leta 1974 je prejel Prešernovo nagrado, posthumno so mu leta 2000 podelili še Jakopičevo nagrado.
Stalno zbirko Spacalovih del so z umetnikovo donacijo leta 1988 odprli v Štanjelu na Krasu. Med njegovimi zadnjimi najpomembnejšimi razstavami velja omeniti retrospektivno razstavo v tržaškem Muzeju Revoltella leta 1997 ob umetnikovi devetdesetletnici, ki so jo naslovili Šestdeset let umetniške dejavnosti, in retrospektivno razstavo njegovih del v ljubljanski Moderni galeriji, med katero je 6. maja 2000 mojster Lojze Spacal sklenil svojo plodno ustvarjalno in življenjsko pot.
Njegova dela se nahajajo v številnih zasebnih zbirkah in zbirkah muzejev in galerij v Evropi in Ameriki.
Razstava je na ogled od 30.12.2019 do 8. februarja 2020.
Uradno odprtje razstave bo v sredo, 8.1.2020 ob 19:00.
Kolofon
Kolofon:
Produkcija: Muzej in galerije mesta Ljubljane
Kustos: Miloš Bašin
Umetnik: Lojze Spacal
Oblikovanje kataloga, vabila, lepaka: Miloš Bašin
Fotografija: Marko Tušek in Moderna galerija
Tehnična izvedba: Tehnična služba MGML, Restavratorska služba MGML
Razstavo je omogočila: Mestna občina Ljubljana
Lokacija
Vodovodna 3
1000 Ljubljana
T 01 43 64 057
F 01 43 66 958
E bezigrajska.galerija1.2@gmail.com
Odpiralni čas
torek do petek: 10:00–18:00
sobota: 10:00–14:00
nedelje in ponedeljki: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00
1. januar, 1. november in 25. december: zaprto
Vstopnice
Vstop prost.