Izidor Urbančič, ki je svoje umetniške izraznosti dosegel predvsem na področju slikarstva in kiparstva, je z različnimi pristopi pomembno zaznamoval svoje ustvarjalno delo tudi z risbo in grafiko. V petdesetih letih minulega stoletja, ko se je povsem posvetil slikarstvu, ga prepoznamo po intimnih, magičnih ali simboličnih slikarskih podobah, pogostoma s trpko sporočilnostjo. V kasnejšem obdobju se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja osredotoči predvsem na kiparstvo. Z izbiro novih materialov, se usmeri v oblikovanje male plastike z značilnimi razgibanimi, iskrivimi in razigranimi kipi.

Izidor Urbančič se je rodil  4. aprila 1925 v Ljubljani. Leta 1951 je diplomiral na Likovni akademiji v Ljubljani (slikarstvo) in se vpisal na specialko za slikarstvo (prof. Gabrijel Stupica), ki jo konča leta 1953. Študijsko je potoval v Francijo (1955) in Italijo (1956).
Kot likovni pedagog je poučeval likovno vzgojo na gimnaziji v Zagorju ob Savi, na nižji gimnaziji v Polju pri Ljubljani in na Srednji aranžerski šoli, Šolski center za blagovni promet v Ljubljani in na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani.
Razstavljal je na številnih razstavah doma in v tujini. Sodeloval je na številnih slikarskih (Prilepu (1955), Izlakah (1963, 1973), Novem Pazarju (1976), Ribnici (1985, 1986)…in kiparskih kolonijah doma in v tujini. Ustvarjal je slike, risbe, kipe in grafike.
Umrl je 12. februarja 2000 v Ljubljani.