Vodstvo po razstavi "Privatno"

Labrovićeva dolgotrajna načelna drža in boj s politiko, ki vodi k vse slabšemu socialnemu položaju neodvisne umetniške scene in kulture ter k načrtnemu razraščanju nacionalizma na Hrvaškem, je umetnika izžela in osamila do te mere, da si želi umika iz neposrednega ukvarjanja z družbenopolitično stvarnostjo. 

Beg v varnost doma razume kot umik v znano strukturo, stanovitne hierarhije, zaščiteno nadzorovano okolje, kjer se vzpostavijo razmere za larpurlartistično avtonomnost umetnosti, odmaknjene od realnosti; to velja tudi za galerijo, ki naj bi bila Labroviću vrsta umetniku domačnega okolja. 

Za razstavo si je dal kot zapornik lastne eksistence trajno zapisati bolečino izoliranosti na lastno telo, ki je zaradi močne prezence vedno glavni in nepogrešljiv nosilec njegovih umetniških izjav.