Razstava Johna Feknerja iz Galerije Vžigalica v italijanski SpazioC21
prenos razstave MGML v italijansko razstavišče
Z veseljem naznanjamo, da bo retrospektivno-dokumentarna razstava legendarnega »znanega-neznanega« newyorškega uličnega umetnika Johna Feknerja Samo John … in tako naprej doživela prenos v italijansko razstavišče SpazioC21. Pod novim naslovom -Broken Promises - jo bodo v galerijskem prostoru, ki se nahaja v kraju Reggio Emilia, odprli jutri, v četrtek, 3. julija 2025 kot prvo samostojno razstavo tega newyorškega umetnika v Italiji. John Fekner se bo četrtkovega odprtja tudi udeležil, razstava pa bo na ogled do 10. septembra 2025.
Razstava Samo John … in tako naprej v Galeriji Vžigalica je bila nasploh prva samostojna predstavitev Feknerjeve umetnosti v javni instituciji (Muzej in galerije mesta Ljubljane - MGML) in hkrati prva predstavitev njegovega opusa slovenski javnosti, zato nas izredno veseli, da bo s prenosom naše razstave v galerijo SpazioC21 njegova umetniška dediščina lahko premierno nagovorila tudi italijansko občinstvo.
Jani Pirnat, vodja programa v Galeriji Vžigalica in kustos, si je v sokuratorstvu z Bradom Downeyom, dokumentaristom in arhivistom Feknerjeve umetniške zapuščine, prizadeval, da je razstava, ki je bila v Galeriji Vžigalica na ogled med 10. decembrom 2024 in 19. januarjem 2025, razkrila raznolike plasti Feknerjeve 60-letne bogate, a spregledane umetniške zapuščine. Kljub izjemno obsežnemu opusu in delovanju na živahni newyorški umetniški sceni v 70ih in 80ih letih on boku mednarodno poznanih umetnikov, kot so Don Leicht, Keith Haring, David Wojnarowicz in Jenny Holzer, je namreč Fekner širši javnosti po lastni izbiri ostal bolj ali manj nepoznan.
Razstava v Vžigalici je prvič predstavila kronološki presek Feknerjevega dela ter njegove specifike, sploh v rabi tipografije in stencilov. Premierno smo javnosti predstavili tudi umetnikovo poezijo ter njegova izredno redka slikarska dela. Spomnimo, da se Fekner v svojem ustvarjanju je - in se še! - ukvarja z izredno sodobnimi temami, kot so nadzor množičnih medijev, digitalna zasvojenost, korporativni pohlep in kemično okoljsko opustošenje, hkrati pa javnost ozavešča o avtohtonih ljudstvih, ki so bila izrinjena in izbrisana s širšega območja New Yorka. Prav z izbiro tem in načinom dela tako še naprej ostaja aktualen in je v vzor ter v navdih mlajšim generacijam uličnih umetnikov.
Postavljanje razstave v Ljubljani je posebej zaznamovalo tudi odkritje, da Galerija Vžigalica leži nedaleč stran od kraja rojstva umetnikovega očeta Ivana Feknerja na Karlovški ulici v Ljubljani leta 1909. Ko je John Fekner ob odprtju obiskal Ljubljano, se je tako hkrati s svojo, v enem galerijskem prostoru zbrano, dragoceno umetniško dediščino, srečal tudi z zanj dotlej zabrisanimi koreninami, kar ga je s slovenskim glavnim mestom še globlje povezalo.