V Galerijo Vžigalico teleportirana norost Osake
Za razstavo "Delo ali umetnost" umetniškega kolektiva okoli galerije Shimbun Onna iz Osake smo v Galeriji Vžigalica zgradili galerijo v galeriji, da lahko obiskovalci podoživijo proporce Shimbun Onne in pogoje, v katerih deluje osaška umetniška skupnost. Ta ne čaka, kje in kdaj se lahko najbolje izrazi, ampak sprejema dejstva in se izraža v danih pogojih.
"Šimbun Ona sicer ni donosna galerija, zato se je v njej angažirala stalna klientela. Ob ponedeljkih na primer galerijo vodi Juki Majko, učiteljica angleščine /…/. "Ta prostor je res poseben. Stene niso ometane in pravzaprav je nekoliko zanemarjeno, prav to na ljudeh pusti vtis, da so lahko takšni, kot so. Sproščeni, nenarejeni, iskreni in odprti. Tako hitro najdeš sorodno dušo," pripoveduje Majko, ki je tako kot še deset drugih obiskovalcev tam tudi sama spoznala svojo boljšo polovico. Za boljši pretok energije ob vhodu obiskovalce negativnosti očisti sol v posodicah, pod stropom na oltarju nad njimi bedi šintoistično božanstvo, ki se je bojda nekoč že razjezilo. »Obiskovalka, ki je stala pod oltarjem, se je pritožila, da jo nekdo nenehno zbada hrbet, čeprav za njo ni bilo nikogar. Pomislili smo, da je kriva neka slika, ki je visela na steni. Odstranili smo jo, in zbadanje je takoj popustilo,« razlaga Majko. In na lepem med pogovorom teh čud(ež)nih zgodbah nad kopijo male japonske galerije sede nenavadno vzdušje. Vsem trem ženskam naenkrat stopijo solze oči in ni več dvoma, da sta se energija in norost iz daljne Osake prav zares naselili tudi Ljubljano." (Tina Lešničar, Delo)
Kot vzporednico tej postavitvi v drugem prostoru Galerije Vžigalica raziskujemo dvojnost položaja japonskega umetnika delavskega razreda skozi fotografije "socialnega fotografa" Toshija Nishide.