Ljubljana
MGML
Odlivanje smrti
© Matevž Paternoster/MGML

Galerija Vžigalica

Trg francoske revolucije 7
1000 Ljubljana

T 01 24 12 590
T 01 24 12 500
E galerija.vzigalica@mgml.si

torek–nedelja: 10.00–18.00
ponedeljek: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10.00–14.00

Vstop prost.

Odlivanje smrti

1. 11. 2017–24. 12. 2017

Kaj je posmrtna maska? Čemu služi? Je stvar preteklosti ali del žive, a spregledane kiparske prakse? Koliko posmrtnih mask hranijo javne zbirke po Sloveniji? In kdo so pravzaprav ti ljudje, katerih obličja so bila nekoč odlita? 

Odlivanje posmrtne maske je ena najstarejših portretnih kiparskih tehnik. V 19. stoletju je postala še posebej priljubljena, saj je sovpadla z družbenim uveljavljanjem meščanskega razreda, pri čemer so ključno vlogo odigrali tudi muzeji. Posmrtne maske za skupnost pomembnih osebnosti so delovale kot medij, vpet v natančno strukturirane politične in družbene projekte. Društvo za domače raziskave se je s sodelavci lotilo raziskave tega pojava in prakse.

Razstava se osredotoča na samo prakso odlivanja, hranjenja in arhiviranja posmrtnih mask ter na njihovo večnamensko uporabnost. V sodobno prakso odlivanja posmrtnih mask nas je uvedel Viktor Gojkovič, akademski kipar, ki je za svoje delo na področju restavratorstva prejel Steletovo nagrado za življenjsko delo. Prvo posmrtno masko je odlil leta 1963 in odliva jih še danes. Nekaj se jih je znašlo tudi v spletni bazi podatkov o posmrtnih maskah v slovenskih knjižnicah, muzejih in arhivih, ki jo v Društvu za domače raziskave urejamo v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino. Posmrtne maske pa so lahko tudi vir navdiha. Utopljenka iz Sene (L'Inconnue de la Seine) že stoletje privlači umetnike (eno od replik njene posmrtne maske najdemo celo v Plečnikovi zapuščini) in že več kot petdeset let posoja svoje obličje lutki za vadbo umetnega dihanja (znani kot "Ančka"). Več generacij teh lutk hranijo tudi na Rdečem križu Slovenije.

Razstava Odlivanje smrti je del raziskovalnega projekta TRACES (Posredovanje spornih kulturnih dediščin z umetnostjo: od intervencije h koprodukciji), ki ga financira Evropska unija (Obzorje 2020). V Mediașu, Krakovu, Ljubljani, na Dunaju, v Berlinu, Edinburgu in Belfastu so se vzpostavile delovne skupine, ki smo jih poimenovali "ustvarjalne koprodukcije". V njih enakopravno sodelujejo umetniki, znanstveniki in upravljavci kulturne dediščine. Projekt TRACES želi preseči uveljavljeno prakso umetniških posegov in posebno pozornost posveča razvoju metodologij sodelovanja umetnikov pri interpretacijah morebitne sporne kulturne dediščine. 

Kolofon

Avtorji: Društvo za domače raziskave v sodelovanju z Viktorjem Gojkovičem
Ustvarjalna koprodukcija (TRACES): Damijan Kracina, Alenka Pirman, Jani Pirnat (Društvo za domače raziskave); Marko Jenko (Moderna galerija); Janez Polajnar (Mestni muzej Ljubljana); Marijan Rupert (Narodna in univerzitetna knjižnica); Blaž Bajič (Univerza v Oslu); Maruša Kocjančič (dokumentalistka)
Produkcija: Društvo za domače raziskave, Muzej in galerije mesta Ljubljane
Razstavo je omogočila: Mestna občina Ljubljana
Zahvale: Mitja Doma, Maša Ekar, Janja in Viktor Gojkovič, Jurij Hadalin, Gisela Hagmair, Erica Lehrer, Andrej Pančur, Mojca Šorli, Katarina Toman Kracina, Inštitut za novejšo zgodovino, Moderna galerija, Narodna in univerzitetna knjižnica, Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ljubljana
Partnerji TRACES: Universität Klagenfurt (Avstrija), Politecnico di Milano (Italija), Zürcher Hochschule der Künste (Švica), Hosman Durabil (Romunija), Naturhistorisches Museum Wien (Avstrija), University of Edinburgh (Velika Britanija), Uniwersytet Jagiellonski (Poljska), University of Ulster (Velika Britanija), Humboldt-Universität zu Berlin (Nemčija), Universitet i Oslo (Norveška) in Društvo za domače raziskave (Slovenija)

Razstava je nastala v okviru projekta TRACES, ki je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 po pogodbi št. 693857. Razstava izraža osebna mnenja avtorjev, ki ne odražajo nujno stališč Evropske komisije.

Galerija Vžigalica

Trg francoske revolucije 7
1000 Ljubljana

T 01 24 12 590
T 01 24 12 500
E galerija.vzigalica@mgml.si

torek–nedelja: 10.00–18.00
ponedeljek: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10.00–14.00

Vstop prost.

Novice

Posmrtna maska – stvar preteklosti ali del žive, a spregledane kiparske prakse?

Odlivanje posmrtne maske je ena najstarejših portretnih kiparskih tehnik. Neposredno po smrti pomembne osebnosti je profesionalni kipar izdelal kalup njegovega obraza in nato odlil omejeno število mask v vosku ali mavcu.

17. oktober 2017
Galerija Vžigalica

Ostanite z nami v stiku!

Bodite obveščeni o razstavah in dogodkih, ki jih pripravljamo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Prijavite se