Fotografa Boštjana Puclja poznamo predvsem kot ustvarjalca, ki deluje na presečišču med konceptualno in klasično dokumentarno fotografijo. Širši javnosti se je najprej predstavil z lirično in izrazito intimno serijo Babi, se nato posvečal vsebinsko raznolikim serijam, ki se dotikajo družbenih vprašanj in prikazujejo drobce pogosto spregledanega sveta, hkrati pa vedno ostajal kronist Dolenjske in Bele krajine ter njenih prebivalcev. S serijo fotografij iMarathon je fotoaparat zamenjal za pametni telefon, fotografije pa so postale zapis trenutnega in hkrati deli večje, zaključene zgodbe. Podobno lahko rečemo tudi za ustvarjalčev zadnji avtorski projekt, naslovljen Skice iz Amerike.

Fotograf se je na pot po nostalgični cesti Route 66, ki se začenja v Chicagu ob jezeru Michigan in izteče v Kaliforniji, podal avgusta leta 2012. Cesta, ki je v preteklosti navdihovala kultne filme in literarne klasike, je s svojimi toposi postala osrednji motiv njegovega v več sklopov razdeljenega, vendar vsebinsko povezanega projekta.

Fotografije prvega sklopa so dokumentarni zapis avtorjevega trenutnega odziva na okolico – pred nami so odsevi velemesta, ki se nato izgubijo v prostrani krajini, obcestni znaki, ki obljubljajo ameriški sen, in prepoznavni interierji. Gre za fotografske skice, s sodobno tehnologijo zapisane v obliki dnevniškega zapisa. V drugem sklopu se fotografije povečajo. Osredotočajo se na samostojne motive, ki mestoma učinkujejo abstraktno, vendar še vedno ostajajo prepoznavni. S tretjim sklopom vstopimo v za Puclja značilen, konceptualni okvir. Fotografije, posnete z zadnjega sedeža, so zamejene, vendar nam hkrati ponujajo neskončno ameriško krajino. V njih zaznavamo gibanje. In ko se premaknemo, se hkrati premakne tudi fokus fotografa, saj nas od statične fotografije vodi do gibljivega zapisa, ki kot četrti sklop zaključuje projekt. Avtor nam namreč na ogled ponudi deset kratkih video zapisov. Zapisov glasnega premikanja po železniških tirih, pogleda na krajino s šumenjem vetra v ozadju in navsezadnje, odhoda domov.

---

Boštjan Pucelj se je rodil leta 1979 v Novem mestu, kjer tudi živi in ustvarja. Fotografijo je odkril med študijem na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, fotoaparat pa ga od takrat spremlja na vsakem koraku. Kasneje je kot fotograf začel delovati v Društvu novomeških študentov in v zadnjem desetletju postal eden izmed najbolj prepoznavnih fotografov Dolenjske, ki ima prav posebno mesto v njegovih fotografskih serijah. Sodeloval je na mnogih skupinskih in več kot dvajsetih samostojnih razstavah. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen na natečajih in festivalih, kot so Fotografija leta revije Emzin, Slovenia Press Photo in Fotopub (Četrtkova nagrada). Fotografije je izdal v številnih nagrajenih fotomonografijah,  knjigah in zinih – Babi (2005), Človeško kraljestvo (2008), Osem taktov pavze (2009), Pogled s strani (2010), Zakuska (2012), Likof (2012), iMarathon (2012) in Poklon kozolcu (2013).