Mestna galerija Ljubljana predstavlja program za leto 2021
Mestna galerija Ljubljana v novo leto vstopa s pregledno razstavo Dragice Čadež, v letu 2021 pa bo predstavila še samostojno razstava Jožeta Baršija, mednarodno skupinsko razstavo z naslovom Ko gesta postane dogodek ter pregledno razstavo in do sedaj najobsežnejšo predstavitev umetnika Sama. Prihodnje leto se bo v Mestni galeriji Ljubljana zaključilo s pregledno razstavo Žarka Vrezca.
Mestna galerija Ljubljana v novo leto vstopa s pregledno razstavo Dragice Čadež, ki nosi naslov Zgodba o lesu in glini. Ena najvidnejših slovenskih kipark se vedno znova spušča v svet oblik in zaznav, v svet lesenega čudeža, ki nam ga tako radodarno ponuja narava. Razstava v Mestni galeriji Ljubljana je analitično sistematično ter postavitveno dinamično oblikovana, saj umetnica postavlja mnoge svoje skulpture ne samo kot samostojna dela, temveč tudi kot izrazite prostorske postavitve z močnimi geometričnimi poudarki. Sledi samostojna razstava Jožeta Baršija, ki je na umetniško sceno vstopil konec osemdesetih let prejšnjega stoletja kot pripadnik generacije kiparjev Novega slovenskega kiparstva in vidno zaznamoval razvoj slovenske sodobne vizualne umetnosti po letu 1990. Pomembno točko v Baršijevem opusu predstavlja njegovo obravnavanje razstave kot umetniškega dela in polja za raziskovanje in reprezentacijo procesa človekovega mišljenja. Slednje je v zadnjem obdobju postalo ena njegovih ključnih tem in bo tudi osrednja točka Baršijevega tokratnega razstavnega projekta v Mestni galeriji Ljubljana. Ambientalna in več medijska razstava bo sinteza avtorjevega dosedanjega ustvarjanja in raziskovanja dveh pomembnih človekovih miselnih procesov - učenja in pozabljanja.
Mestna galerija Ljubljana in Galerija Tobačna bosta v prihodnjem letu gostili skupinsko razstavo Ko gesta postane dogodek, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Künstlerhaus na Dunaju, kjer je na ogled od decembra 2020. V sklopu razstave se predstavljajo Anna Artaker, Nika Autor, Renate Bertlmann, Katharina Cibulka, Lana Čmajčanin, Magdalena Frey, Anna Jermolaewa, Roberta Lima, Polonca Lovšin, Dorit Margreiter, Ursula Mayer, Marjetica Potrč, Constanze Ruhm, Maruša Sagadin in The Golden Pixel Cooperative. Umetnice se v okviru razstave sprašujejo, ali in pod kakšnimi pogoji posamezna gesta prekine na videz naraven potek stvari in kako lahko posledično ta gesta postane dogodek oziroma povezovalna sila med ljudmi. Šestnajst večglasnih, kritičnih, konstruktivnih in domiselnih glasov ustvarja feministični besednjak, ki zajema strategije, oblike delovanja in utopične pristope, s pomočjo katerih je mogoče na novo misliti kolektivno akcijo, sodelovanje, solidarnost in skupni obstoj.
Sledi pregledna razstava in do sedaj najobsežnejša predstavitev umetnika Sama. Avtor na svojstven način orje po likovni umetnosti in vztrajno deluje na likovni poti, ki je ne moremo umestiti v noben umetniški trend ali smer, zato je, preprosto, samosvoj ustvarjalec. Prepoznamo ga po neposredni in živahni likovni komunikaciji, v kateri vedno znova preverja tako likovno govorico, za katero išče nove izrazne možnosti, kot nosilce podob, torej materiale. Slednje jemlje povečini iz lastnega okolja – gre za že uporabljene materiale, ki jih iznajdljivo prenese v likovno umetnost.
Skupinska razstava LGTB z naslovom Naj bo kvir! bo obsežen pregled ustvarjanja, ki je povezano s problematiko spolov. Predstavila bo likovne poglede in misli izbranih umetnic in umetnikov, ki so tudi družbeno kritični, a hkrati razvijajo sodobno estetiko in avtorsko izpovednost. V sklopu razstave se bodo predstavili Andrea Knezović, Andrej Brumen Čop, Andreja Gomišček, Anja Jelovšek, Aprilija Lužar, Filip Vurnik, Jasna, Miha Satler in Neža Knez.
Leto bomo v Mestni galeriji Ljubljana zaključili s pregledno razstavo Žarka Vrezca, ki prinaša vpogled v tridesetletni slikarski opus umetnika, discipliniranega raziskovalca prečiščene slikarske govorice v okviru ideološko nevtralnih modernističnih praks in enega od najbolj aktivnih in izrazitih abstraktnih umetnikov, delujočih od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Na kronološko zasnovanem pregledu bo prikazanih okoli 500 del oziroma manjših »organizmov«, kot jih sam imenuje, in bodo prvič na ogled širši javnosti.