Galerija z bogatim programom nadaljuje svojo tradicijo, osredotoča se na sodobno slovensko umetniško produkcijo in ponuja neprecenljiv vpogled v najkakovostnejšo slovensko umetnost, ki je hkrati tudi mednarodno primerljiva. Program pokriva vsa področja, ki so nepogrešljiva za uspešno delovanje javne ustanove, in je namenjen široki publiki, hkrati pa nudi umetnikom predstavitev njihovega dela skozi različna časovna obdobja. Vsebinsko je program usmerjen v pomembne teme današnjega časa in ozavešča o vrednotah, ki so pomembne za prihodnji razvoj naše družbe.

Mestna galerija Ljubljana vzpostavlja komunikacijo med umetnostjo in publiko skozi različne sklope: razstavni sklop samostojnih in skupinskih projektov, javne programe ob razstavnih aktivnostih (javna vodstva, predavanja, pogovori z umetniki in drugi dogodki), pedagoško dejavnost, založniško dejavnost z rednim izdajanjem publikacij in monografij ter galerijsko trgovino. Na ta način galerija promovira slovensko ustvarjalnost in izobražuje novo publiko.

Zgodovina Mestne galerije Ljubljana

Zgodovina stavbe

Stavbo na Mestnem trgu 5 je v začetku 16. stoletja zgradil grof Lanthieri. Njegova rodbina je v njej prebivala 200 let, v 19. stoletju pa je prešla v posest bogate trgovske družine Zeschko. Tu je prebivala velika ljubiteljica umetnosti Josipina Zeschko, zaradi očetove trgovine s steklom imenovana "glažovna princesa", pozneje poročena s tovarnarjem in veleposestnikom Fidelisom Terpincem, lastnikom fužinskega gradu. Leta 1866 je hišo kupil trgovec Hamann. Zgradba je bila v funkciji trgovskega objekta - nazadnje je bila tu trgovina s krznom - vse do leta 1963, ko je bila po odločbi občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center preurejena v umetniško galerijo. Prenovitev poslopja je po načrtih arhitekta Borisa Kobeta koordiniral Zavod za ureditev Stare Ljubljane.

Od Jakopičevega paviljona do Mestne galerije

Uprava Jakopičevega paviljona je po začetku rušenja paviljona decembra 1961 ostala brez razstavnih in poslovnih prostorov. Jakopičev paviljon so nato novembra 1962 preimenovali v Mestno galerijo in tako znotraj strokovne javnosti odpravili nejasnosti o pravem nasledstvu Jakopičevega paviljona in z njim povezane gradnje novega paviljona. Novi razstavni prostori na Mestnem trgu 5 so bili za izvajanje razstavne dejavnosti Mestne galerije slovesno odprti oktobra 1963. Galerija je poleg posodobljenih razstavnih dvoran (obnovljenih v letu 1990 in 1991) in prenovljenega podstrešja, pridobila tudi kavarno v pritličnem delu in leta 2009 še prostor za čitalnico, kjer obiskovalcem galerije in ljubiteljem umetnosti nudi pestro izbiro dnevnega časopisja, katalogov in revij za sodobno umetnost domačih in tujih izdaj.

Prva predstavitev stalne zbirke

Galerija, ki se že več kot 50 let aktivno ukvarja s predstavitvijo razstavnih projektov in je v svojih prostorih gostila ogromno razstav domačih in tujih umetnikov, je zbirko začela oblikovati šele v devetdesetih letih. Leta 1996 je bila, hkrati s pridobitvijo novih prostorov na Mestnem trgu 4, izvedena prva likovna predstavitev stalne zbirke Mestne galerije Ljubljana. V zbirki Mestne galerije Ljubljana, ki je z letom 2009 postala integralni del zbirke MGML, je 190 del na papirju, ki jih je ustvarilo sedemdesetih domačih in šestih tujih umetnikov. V letih aktivnega zbiranja od leta 1995. dalje so se zbrala dela vseh pomembnejših predstavnikov slovenske likovne umetnosti 20. stoletja in predstavljajo njihovo razvojno ustvarjalno pot. Zbiralna politika je bila zasnovana na pridobivanju del umetnikov iz različnih obdobij in izraznih slogov, posledično je tudi razpon širok - od tradicionalnega, realističnega obravnavanja pojavnega sveta do fantastičnega in abstrakcije. Zaradi njihove idejne heterogenosti in raznolikosti tehničnih pristopov je zbirka dragocen vir za raziskovanje. Leta 2002 se je del razstavne dejavnosti preselil v nove galerijske prostore, v Prostore zbirke na Cankarjevem nabrežju 11/I, tu so bili do decembra 2010 predstavljeni umetniki različnih izraznih slogov, ki ustvarjajo predvsem na papirju.

Mestna galerija Ljubljana se pridruži zavodu Muzej in galerije Mesta Ljubljane

Od leta 1996 kot enota Mestne galerije Ljubljana deluje Bežigrajska galerija, ki sodi med manjša ljubljanska likovna razstavišča, leta 2002 pa se je odprla še Bežigrajska galerija 2. Leta 2009 sta se Mestna galerija Ljubljana in Bežigrajska galerija na pobudo Mestne občine Ljubljana pridružili Mestnemu muzeju Ljubljana v zavodu Muzej in galerije mesta Ljubljane. Leta 2010 je pridobila v Kulturnem centru Tobačna 001 nove prostore in začela marca 2011 v Galeriji 001 izvajati nov razstavni program vse do ustanovitve novega razstavišča Cukrarna, ki je leta 2021 prevzela njeno delovanje pod svoje okrilje. Mestna galerija Ljubljana odtlej deluje kot samostojna enota z lastnim, prepoznavnim značajem znotraj krovnega zavoda MGML.