Kritika razstave "Naj bo kvir!"
"Kulturna in umetniška scena LGBTIQ+ v zadnjih letih doživljata razcvet. Lani se je v kinematografih odvrtelo več kot sto filmov, neposredno ali posredno povezanih s tem področjem (sem so seveda vštete samo velike produkcije), gejevski, lezbični, biseksualni in transspolni so postali celo nekateri tradicionalni filmski junaki, ki so imeli v preteklosti zgolj hetero oziroma kar mačo karakteristike."
"Američani so lani postregli z več televizijskimi serijami oziroma tako imenovanimi sitcomi na to temo kot v celotnem preteklem desetletju skupaj. Tradicionalno sta vitalni literarna in glasbena scena, sicer pa ustvarjalnost obsega tako rekoč vsa področja, vse tja do stripa in risanih filmov. Likovna oziroma vizualna scena ne zaostaja. Tudi tu je dovolj obsežna dediščina prejšnjega stoletja, ne nazadnje imamo plejado modernistov, ki so - začenši s Paulom Cadmusom - od sredine up prejšnjega stoletja bolj ali manj odkrito uvajali takšno ikonografijo. Jasper Johns, Robert Rauschenberg in Francis Bacon so bili še precej zadržani in dvoumni, prelom se je zgodil z Andyjem Warholom in predvsem s plejado fotografov na čelu z Robertom Mapplethorpom."
Celotno kritiko, ki jo je pripravil Peter Rak, si lahko preberete v Delu.