Na začetku osemdesetih let je kot eden ključnih ideologov ljubljanske subkulturne scene zaznamoval pojav neoavantgardnih gibanj kot alternative vzpostavljenemu umetnostnemu sistemu. Poleg tega ne moremo prezreti njegovih zaslug pri ustanovitvi skupine Irwin leta 1983. 

Razstava "Vojak D.M. Die Welt ist Schön" predstavlja vpogled v segment Mandićeve zgodnje umetniške produkcije še iz obdobja samostojnega delovanja, in sicer v obliki ponovitvene reprezentacije projekta "Die Welt ist schön" iz leta 1982 v ljubljanski galeriji ŠKUC. Serijo podob – intervencij na že izdelanih tipiziranih razglednicah, križev in pisem je izdelal v času enoletnega služenja vojaške obveznosti v Nišu. Na razstavi gre, kot pravi: "Za predstavitev problematike, ki analizira družbeno situacijo in pozicijo subjekta (avtorja razstave) do ideološkega aparata – Jugoslovanske ljudske armade. Obenem gre za premestitev subjekta: iz pozicije, v kateri navidezno obvlada situacijo, v kateri živi in jo obenem oblikuje, v pozicijo, ko se znajde oblečen v uniformo in je od tega trenutka naprej samo kolešček v mehanizmu državnega totalitarnega stroja."