"Praviloma so monokromne črne slike po vsem svetu naletele na nerazumevanje, pomilovanje in zagato gledalcev, ki se znajdejo pred popolnoma zatemnjenim poljem, na katerem v prvem hipu ne vidijo prav dosti in se zato tudi niso pripravljeni vanj duhovno ali miselno poglabljati. Še najbolj smiselne so reakcije tistih, ki ob tovrstnih delih pomislijo na skrajno stopnjo slikarskega početja, ki ne more napovedovati drugega kakor konec umetnosti. Vendar lahko ob teh ugotovitvah pogosto sklepamo, da so kritiki začutili lastno nemoč, ki bolj kot konec umetnosti napoveduje konec njihovega diskurza o njej. Take slike se jim zdijo po svojem značaju namreč zaprte, ker ne vsebujejo nobenega posnemanja ali kakšnega drugega nanašanja na resničnost, saj so skrčene samo na lastno, čisto likovno oziroma plastično govorico. Kakorkoli, tisti umetniki, ki so v razvojni logiki svojega dela, in seveda s premislekom svetovnega ustvarjanja in njegove preteklosti, prišli do skrajnega roba, do črne slike, so se na njem tudi ustavili in se raje posvetili drugim problemom."
—Jure Mikuž (Iz spremnega besedila v monografij)

"Likovno snovanje Sandija Červeka je do leta 1989 zaznamovala figuralna govorica, zato morda ne bi smel biti tako presenetljiv njegov ponoven vstop v figuro ter obnovljeno snovno sintakso v čutni črtni risbi. Poudariti velja, da so gestualno sproščeni barvni zapisi na papirju že dvajset let tihi spremljevalci integralnega opusa črnih slik, le da jih do nedavnega ni želel javno razstavljati.
Slikar se v intimnem dialogu s fantazmatskim ozadjem otrese vseh vezi z realnim, obstaja le njegovo fizično telo, ki ekstatično, tako rekoč brez glavnega toka misli, prek avtomatizma vehementne geste beleži impulze iz njegovega nezavednega vokabularja. Kot da bi se hotel otresti forme avtorstva oziroma prepoznavnih znamenj avtorske roke in pristaja zgolj na forme, izhajajoče iz čiste brezosebne strasti, brez stila ali kakršnih koli referenc na pojave, smeri ali gibanja v pretekli ali sodobni umetnosti.
Červekov imaginarij se zrcali v realnem, realističnem svetu, v preprostih rečeh iz našega vsakdana, pa naj gre za domače bivanjsko okolje z vsemi uporabnimi predmeti v interieru, za pokrajino s hišami, mostovi, vodovji, vinogradi, cvetočimi drevesi, topoli ter pripadajočim živalskim kraljestvom iz naših logov, z insekti vred, za tihožitja ali za junake iz otroških risank."
—Mateja Podlesnik (Iz besedila v monografiji)

Na pregledni razstavi slik so svetlobno artikuliranim črnim slikam (le-te avtor ustvarja od začetka devetdesetih let) dodana mala dela na papirju v tehniki oljnega pastela. Mestna galerija Ljubljana / MGML bo ob razstavi izdala monografijo s spremno študijo dr. Jureta Mikuža in besedilom Mateje Podlesnik.

Sandi Červek: Slike in risbe 1985 – 2011

Sandi Červek že od leta 1989 ustvarja abstraktne slike, v katerih uporablja samo črno barvo. Čeprav taka dela ljudem na prvi pogled navadno ne ugajajo, saj se jim zdijo žalostna ...