Naša zaskrbljenost je neizmerna!
Ljubljanski kongres 1821 v širšem kontekstu evropske zgodovine
Zakaj nosi razstava o ljubljanskem kongresu naslov po Stendahlovemu romanu 'Rdeče in črno'? In kaj je tako močno skrbelo evropske vladarje, da so se pred 200 leti med drugim sestali v takrat prav zanje razkošno okrašeni Ljubljani? Pridružite se nam na predavanju mag. Janeza Polajnarja, avtorja razstave 'Rdeče in črno. Evropa na ljubljanskem kongresu 1821'.
Na predavanju bo avtor razkril, kaj pomeni ljubljanski kongres leta 1821 v širšem kontekstu evropske zgodovine.
Evropa je v drugem desetletju 19. stoletja na vse načine poskušala preprečiti pohod novih idej – te so se nanašale predvsem na ustavne pravice ljudstva – in pri tem ni izbirala sredstev. To je bil tudi razlog, da so se kronane glave takratnega sveta po Dunaju, Aachnu in Opavi sestale v Ljubljani. Kakor je zapisal Metternichov svetovalec in tajnik ljubljanskega kongresa Friedrich Gentz: "Oba sistema se morata spoprijeti na življenje in smrt, kdor ostane, temu pripade svet."
Vladarske dinastije sicer še niso privoljevale v omejitev oblasti s t. i. listom papirja, kakor je avstrijski minister Metternich omalovažujoče označil ustavni dokument, a do konstitucionalizma niso mogle ostati neopredeljene. V predavanju se bomo poglobili v odločitve kongresa v Ljubljani in odgovorili na vprašanje, zakaj so bili dinastični vladarji tako zaskrbljeni in zakaj so se bali "lista papirja".
Obvezna rezervacija mest: prijava@mgml.si ali 01 24 12 506.
Predavanje je brezplačno.
Razstava Rdeče in črno izpostavlja širši zgodovinsko-politični kontekst, v katerem se je zgodil ljubljanski kongres in ki ga je določal antagonizem med načelom starega reda in zahtevami liberalnih gibanj.
Za udeležbo je potrebno izpolnjevati vsaj enega izmed pogojev PCT.