Naša zaskrbljenost je neizmerna!
Ljubljanski kongres 1821 v širšem kontekstu evropske zgodovine
Zakaj nosi razstava o ljubljanskem kongresu naslov po Stendahlovemu romanu 'Rdeče in črno'? In kaj je tako močno skrbelo evropske vladarje, da so se pred 200 leti med drugim sestali v takrat prav zanje razkošno okrašeni Ljubljani? Pridružite se nam na predavanju mag. Janeza Polajnarja, avtorja razstave 'Rdeče in črno. Evropa na ljubljanskem kongresu 1821'.
![Naša zaskrbljenost je neizmerna!](/media/cache/7d/f8/7df80856a50c0a47249c69dc32e1b56f.jpg)
Na predavanju bo avtor razkril, kaj pomeni ljubljanski kongres leta 1821 v širšem kontekstu evropske zgodovine.
Evropa je v drugem desetletju 19. stoletja na vse načine poskušala preprečiti pohod novih idej – te so se nanašale predvsem na ustavne pravice ljudstva – in pri tem ni izbirala sredstev. To je bil tudi razlog, da so se kronane glave takratnega sveta po Dunaju, Aachnu in Opavi sestale v Ljubljani. Kakor je zapisal Metternichov svetovalec in tajnik ljubljanskega kongresa Friedrich Gentz: "Oba sistema se morata spoprijeti na življenje in smrt, kdor ostane, temu pripade svet."
Vladarske dinastije sicer še niso privoljevale v omejitev oblasti s t. i. listom papirja, kakor je avstrijski minister Metternich omalovažujoče označil ustavni dokument, a do konstitucionalizma niso mogle ostati neopredeljene. V predavanju se bomo poglobili v odločitve kongresa v Ljubljani in odgovorili na vprašanje, zakaj so bili dinastični vladarji tako zaskrbljeni in zakaj so se bali "lista papirja".
Obvezna rezervacija mest: prijava@mgml.si ali 01 24 12 506.
Predavanje je brezplačno.
Razstava Rdeče in črno izpostavlja širši zgodovinsko-politični kontekst, v katerem se je zgodil ljubljanski kongres in ki ga je določal antagonizem med načelom starega reda in zahtevami liberalnih gibanj.
Za udeležbo je potrebno izpolnjevati vsaj enega izmed pogojev PCT.