[M_oder] Živa Hanc: Tadao Andō – O svetlobi in senci v japonski arhitekturi

V Andōjevi arhitekturi lahko prepoznavamo kompromis med arhitekturnimi elementi, ki jih pojmujemo kot tipično »zahodne«, in principi, ki jih na drugi strani povezujemo z »vzhodno« oziroma japonsko umetnostjo. Mnogi teoretiki ga zaradi specifične rabe modernističnih elementov opredeljujejo kot arhitekta kritičnega regionalizma, saj je v svojem poskusu, da bi arhitekturo znova povezal s posameznikom, črpal iz tradicionalne japonske arhitekture. 

Andō v svojem slogu projicira lastno kulturno ozadje: kot japonskega arhitekta ga zanima povezava z naravo, minimalistične volumne povezuje z okoljem in se igra s prepletanjem svetlobe in sence. Andō kot izhodišče za razmišljanje o vlogi svetlobe v prostoru navaja delo Hvalnica senci (1933) pisatelja Jun'ichirōja Tanizakija, ki je mnogokrat opredeljeno kot esej o japonski estetiki.

Živa Hanc je študentka magistrskega študija umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Avgusta 2021 je diplomirala z nalogo Tadao Andō - japonski arhitekt, razpet med tradicijo in modernizmom. Njena zanimanja vključujejo umetnost 20. in 21. stoletja (s poudarkom na arhitekturni teoriji) in azijske filozofije, kjer jo zanima predvsem japonska estetika.