[M_oder] Jaša Černe: Je moj spomin lažen ali verodostojen? Fenomenološki vpogled v proces spominjanja.

Spominjanje je kreativni kognitivni proces, odvisen od preteklih izkušenj, trenutne situacije, pričakovanj, počutja in drugih dejavnikov. Posledično ga ne smemo enačiti z delovanjem računalniškega spomina, ki je veliko bolj eksakten. Plod kreativne lastnosti človeškega spomina so tudi lažni spomini oz. gotovi spomini na dogodke, ki se niso zgodili. Kljub pridevniku "lažni", lažnih spominov ne spremlja intenca po laganju; oseba resnično verjame, da je spomin verodostojen.
Če so psihiatri in nevrologi podoben pojav (tipično imenovan konfabulacije) raziskovali v klinični populaciji že od začetka 20. stoletja, so se lažni spomini pri zdravih ljudeh začeli raziskovati šele pred kakšnimi 50. leti. Študije so pokazale, da so lažni spomini med zdravimi ljudmi veliko bolj pogosti, kot smo morda mislili, in včasih podobno bizarni, kot tisti, o katerih poročajo pacienti z nevropsihološkimi motnjami. Posledice gotovih spominov na dogodke, ki se niso zgodili, so lahko manjši spori med prijatelji, ali pa obsodbe nedolžnih ljudi in razdori družin. Vprašanje, kako ločiti verodostojne in lažne spomine, je zato pritegnilo veliko raziskovalnega interesa.
Kljub številnim poskusom in različnim uporabljenim metodam je trenuten konsenz takšen, da razlik med verodostojnimi in lažnimi spomini ni mogoče zanesljivo napovedati. V svojem magistrskem delu je Jaša Černe poskusil ta konsenz postaviti pod vprašaj, tako da je uporabil sodobno metodo za raziskovanje doživljanja, ki v tem kontekstu še ni bila uporabljena. Vprašal se je, kako ljudje doživljajo proces spominjanja in ali lahko nekaterim tipom spominjanja zaupamo bolj kot drugim? Odgovori na tovrstna vprašanja lahko pomagajo poglobiti razumevanje spomina kot takšnega, izboljšajo lahko sodne procese, ki temeljijo na zaupanju prvoosebnih poročil, in pomagajo navadnemu človeku prepoznati doživljajske vzorce, ki vodijo v lažno spominjanje, ter preprečiti morebitne neljube posledice, ki izvirajo iz njih.

Jaša Černe je zanimanje za kognitivno znanost prepoznal na dodiplomskem študiju računalništva in informacijskih tehnologij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, ko se je tekom izdelave diplomskega dela spoznal z algoritmi računalniškega vida in osnovami delovanja človeških možganov. Po opravljeni diplomi se je vpisal na magistrski študijski program Kognitivna znanost v Ljubljani (MEi:CogSci), kjer so ga navdušila predvsem področja kognitivne nevroznanosti, kognitivne psihologije in prvoosebnega raziskovanja. V sklopu magistrskega dela je oblikoval in testiral slovensko različico znane psihološke paradigme za induciranje lažnih spominov ter izvedel empirično fenomenološko raziskavo verodostojnega in lažnega spominjanja. Tekom študija je sodeloval v več nevroznanstvenih projektih in skupaj z raziskovalno skupino Observatorij raziskoval doživljajske vidike kognitivnih pojavov. Nekaj časa je tudi predsedoval Študentski sekciji Slovenskega društva za kognitivno znanost in delal kot demonstrator na Centru za kognitivno znanost Pedagoške fakultete UL, kjer se je po pridobljeni magistrski izobrazbi zaposlil kot asistent. Njegovo delo vključuje koordinacijske in pedagoške dejavnosti, vezane na študijski program kognitivne znanosti, in raziskovalne dejavnosti Laboratorija za empirično fenomenologijo. Zanimajo ga doživljajski, vedenjski in fiziološki vidiki spominjanja, skupinskih dinamik in alternativnih stanj zavesti, pri raziskovanju pa združuje metode nevrofenomenologije, prvoosebnega raziskovanja in kvalitativnega raziskovanja.