@Andrej Peunik

V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane mladim ponujamo podporo pri razvijanju veščin javne predstavitve svojega raziskovalnega dela. Kandidate za predstavitev povabimo na razgovor, posredujemo jim gradivo in jih povabimo, da pod mentorstvom pripravijo predstavitev. Predavanje v muzeju, ki ga promoviramo, je brezplačen javni dogodek.

V letu 2022 smo projekt nadgradili s sodelovanjem z Univerzo v Ljubljani in skupno akcijo (Spre)govori znanost na M_odru. Univerza omogoča snemanja predstavitev, ki jih objavljamo na teh straneh.

Mladi raziskovalci, naš skupni cilj je, da boste na predstavitvi sproščeni in samozavestni, ter da boste svoja odkritja z lahkoto predstavili na zanimiv in navdušujoč način.

Prvi korak do vaše predstavitve je, da nam pošljete kratek povzetek vaše naloge. Še posebej bomo veseli tem, ki se navezujejo na kulturno dediščino, matične muzejske vede, zanimajo pa nas tudi interdisciplinarno zastavljene naloge. Dodajte nekaj stavkov o sebi in vse skupaj pošljite na naslov janja.rebolj@mgml.si.

PREDAVANJA V LETU 2023

Sara Ćosić: Vojni zločini v taboriščih Keraterm in Trnopolje - spomini preživelega z UL FF

Grega Rudolf: Svoboda v družbi nadzora? Koncept zasebnosti in varstva osebnih podatkov v koliziji z oblastjo in pod njenim varstvom z UL FU

Jan Otoničar: In vivo enkapsulacija specifičnih fragmentov DNA v bakterijski mikrorazdelek z UL BF

Nina Tovornik: Dosežki na področju kiparstva v javnem prostoru Z UL ALUO

Nina Fricelj: Izzivi in samozagovorništvo študentov s posebnimi potrebami Univerze v Ljubljani z UL PEF

Timotej Obreza: Gradniki pravne znanosti - pravna dobrina kot element kazenskega prava z UL PF

Matevž Fabjančič: Približno računanje na ravni prevajalnika na mobilnih napravah z UL FRI

Luka Kropivnik: Literarna produkcija Ivana Hribarja in njegovi stiki s slovenskimi kulturnimi delavci z UL FF

PREDAVANJA V LETU 2022

Tim Prezelj: Ilustracija kot ustvarjalka biološke in medicinske znanosti z UL BF

Lojze Žust: Metoda globokega učenja za napovedovanjepoplavljanja morja

Katarina Kokalj: Gledalec kot (so)storilec z UL FDV

Jaša Černe: Je moj spomin lažen ali verodostojen? Fenomenološki vpogled v proces spominjanja z z UL FRI

M_Oder maraton - 16. 3. 2022

Predstavitev magistrskih nalog Prešernovih nagrajencev Univerze v Ljubljani 2021

Gašper Gajšek in Klara Rešetič z UL NTF: Zasnova in razvoj večdisciplinarne blagovne znamke

Aljaž Kavčič z UL FMF: Mikroskopija in senzorika skozi sipajoča tkiva z uporabo optičnih mikroresonatorjev

Maša Vozlič z UL FFA: Vpliv fosfonskih prevlek na biokompatibilnost fluorescenčnih nanodelcev

Matej Milijaš Jotić z UL BF: Mehanizem delovanja insekticidnih proteinskih kompleksov iz gobe bukov ostrigar (pleurotus ostreatus) na membrane črevesnega epitela ličink koruznega hrošča (diabrotica virgifera virgifera)

Ester Premate z UL BF: Raziskovanje prehranjevalnih spletov v ekstremnih okoljih: primer podzemnih rakov na območju Dinaridov

PREDAVANJA V LETU 2021

Ines Žganec: France Tomažič, prvi diplomant Plečnikove šole v Ljubljani

Predstavitev magistrskega dela z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani

Mlada umetnostna zgodovinarka Ines Žganec je opus arhitekta Franceta Tomažiča raziskovala za svojo magistrsko nalogo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Nekatere ugotovitve njene naloge lahko vidite na aktualni razstavi o pionirju funkcionalizma v arhitekturi pri nas v Plečnikovi hiši, na tokratnem predavanju M_odra pa bo Ines Žganec z nami delila glavne uvide in poudarke svojega raziskovanja. Več o predavanju

Metod Zupan: Boji za prilastitev Stadiona: Analiza pojavljanja koncepta javnega v projektu prenove Stadiona za Bežigradom

Metod Zupan se je v svojem diplomskem delu Boji za prilastitev Stadiona : Analiza pojavljanja koncepta javnega v projektu prenove Stadiona za Bežigradom posvečal problematiki Stadiona, ki je od leta 2009 uradno prepoznan kot kulturni spomenik državnega pomena, že od leta 2007 pa ne služi svojemu namenu ter propada. Več o predavanju

Robert Rener: Topografija srednjeveške Ljubljane v odkritjih med 1955 in 2019

Sredi dvajsetega stoletja je Milko Kos v svojem delu o topografiji srednjeveške Ljubljane predstavil podobo mesta, kot so ga takrat videli zgodovinarji in arheologi. Opisal je, kje so stale različne zgradbe, kako se je mesto s svojimi trgi razvijalo, kako so trge povezovali ulice in mostovi in kako je bilo mesto utrjeno z obzidjem in gradom. Odkar je nastal Kosov zapis, pa so arheologi in zgodovinarji prišli do številnih novih odkritij. Več o dogodku

Kaja Cajhen: Cosimo de' Medici kot mecen – primer palače Medici-Riccardi

Kaj vemo o Cosimu de' Medici, zgodnjerenesančnem naročniku umetniških del ter njegovi firenški palači Medici-Riccardi?

Več o dogodku

Živa Hanc: Tadao Andō – O svetlobi in senci v japonski arhitekturi

V Andōjevi arhitekturi lahko prepoznavamo kompromis med arhitekturnimi elementi, ki jih pojmujemo kot tipično »zahodne«, in principi, ki jih na drugi strani povezujemo z »vzhodno« oziroma japonsko umetnostjo. Mnogi teoretiki ga zaradi specifične rabe modernističnih elementov opredeljujejo kot arhitekta kritičnega regionalizma, saj je v svojem poskusu, da bi arhitekturo znova povezal s posameznikom, črpal iz tradicionalne japonske arhitekture. 

Živa Hanc je študentka magistrskega študija umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Avgusta 2021 je diplomirala z nalogo Tadao Andō - japonski arhitekt, razpet med tradicijo in modernizmom. Njena zanimanja vključujejo umetnost 20. in 21. stoletja (s poudarkom na arhitekturni teoriji) in azijske filozofije, kjer jo zanima predvsem japonska estetika.

PREDAVANJA V LETU 2020

Timotej Pavlin: Podnebne spremembe v pozni antiki

Podnebje se neprestano spreminja. Tako je bilo tudi v času rimske države. Od toplega obdobja v času njene rasti in razvoja, velikih podnebnih nihanj, ki so se dogajala v času njenih prvih kriz in doprinesle k propadu zahodnega dela. Podnebna nihanja so pripomogla k dejavnikom, ki so privedli do propada Zahodnega rimskega cesarstva in se poklopila z notranjimi dejavniki, ki so bili posledica protislovij rimskega sistema. Konec rimskega toplega obdobja so spremljale selitve in državljanske vojne, ki so jih podnebna nihanja še poslabšala, saj so vodila do lakot in epidemij. Močan udarec vzhodnemu delu cesarstva pa je bila poznoantična mala ledena doba, ki jo je spremljala tudi justinianska kuga.