Prijavi se na naš novičnik in o vseh programih za mlade boš pravočasno obveščen_a!
Ljubljana
MGML
M_oder
V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane odpiramo vrata predstavitvam odličnih seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog.
"M_oder je projekt, kjer te naučijo komunicirati svoja odkritja v javnosti tako, da so razumljiva najširšemu krogu ljudi. Poleg predstavitve mojih rezultatov raziskovalnega dela sem s sodelovanjem pri M-odru pridobil tudi mentoriranje, v procesu katerega sem spoznal veščine retorike, javnega nastopanja in artikulacije svojih rezultatov na atraktiven način. Osebno mi je bila najbolj všeč generalka, saj sem dobil jasne povratne informacije, kaj lahko še dodelam, popravim, da je moja predstavitev izpadla še bolje." (Luka Kropivnik)
@ Andrej Peunik
@ Tara Caruso Bizjak
V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane mladim ponujamo podporo pri razvijanju veščin javne predstavitve svojega raziskovalnega dela. Kandidate za predstavitev povabimo na razgovor, posredujemo jim gradivo in jih povabimo, da pod mentorstvom pripravijo predstavitev. Predavanje v muzeju, ki ga promoviramo, je brezplačen javni dogodek.
V letu 2022 smo projekt nadgradili s sodelovanjem z Univerzo v Ljubljani in skupno akcijo (Spre)govori znanost na M_odru. Univerza omogoča snemanja predstavitev, ki jih objavljamo na teh straneh.
Mladi raziskovalci, naš skupni cilj je, da boste na predstavitvi sproščeni in samozavestni, ter da boste svoja odkritja z lahkoto predstavili na zanimiv in navdušujoč način.
Prvi korak do vaše predstavitve je, da nam pošljete kratek povzetek vaše naloge. Še posebej bomo veseli tem, ki se navezujejo na kulturno dediščino, matične muzejske vede, zanimajo pa nas tudi interdisciplinarno zastavljene naloge. Dodajte nekaj stavkov o sebi in vse skupaj pošljite na naslov janja.rebolj@mgml.si.
Prisluhni zanimivim vsebinam v 2025
Na prijava@mgml.si ali na 01/24 12 506 lahko oddaš svojo predhodno prijavo na predavanja in si s tem zagotoviš mesto na pestrih predavanjih mladih strokovnjakov.
PREDAVANJA V LETU 2024
Ana Jerman: Za vse je mesto
Simona Kuntarič Zupanc: Maroko, voda in ljudje
Mihael Boštjan Končar: Modeliranje težkih nesreč v hitrih z natrijem hlajenih jedrskih reaktorjih
Alina Bezlaj: “Ballymun je moje srce”: Ustvarjanje prostora v predmestni skupnosti Dublina
Peter Černe: Skloni v slovnici madžarskega jezika in kako jih sploh lahko razčlenimo?
Dagmar Nared: O mladih Turkinjah, ki si želijo boljšega življenja v Evropi
PREDAVANJA V LETU 2023
Sara Ćosić: Vojni zločini v taboriščih Keraterm in Trnopolje - spomini preživelega z UL FF
Grega Rudolf: Svoboda v družbi nadzora? Koncept zasebnosti in varstva osebnih podatkov v koliziji z oblastjo in pod njenim varstvom z UL FU
Jan Otoničar: In vivo enkapsulacija specifičnih fragmentov DNA v bakterijski mikrorazdelek z UL BF
Nina Tovornik: Dosežki na področju kiparstva v javnem prostoru Z UL ALUO
Nina Fricelj: Izzivi in samozagovorništvo študentov s posebnimi potrebami Univerze v Ljubljani z UL PEF
Timotej Obreza: Gradniki pravne znanosti - pravna dobrina kot element kazenskega prava z UL PF
Matevž Fabjančič: Približno računanje na ravni prevajalnika na mobilnih napravah z UL FRI
Luka Kropivnik: Literarna produkcija Ivana Hribarja in njegovi stiki s slovenskimi kulturnimi delavci z UL FF
PREDAVANJA V LETU 2022
Tim Prezelj: Ilustracija kot ustvarjalka biološke in medicinske znanosti z UL BF
Lojze Žust: Metoda globokega učenja za napovedovanjepoplavljanja morja
Katarina Kokalj: Gledalec kot (so)storilec z UL FDV
Jaša Černe: Je moj spomin lažen ali verodostojen? Fenomenološki vpogled v proces spominjanja z z UL FRI
M_Oder maraton - 16. 3. 2022
Predstavitev magistrskih nalog Prešernovih nagrajencev Univerze v Ljubljani 2021
Gašper Gajšek in Klara Rešetič z UL NTF: Zasnova in razvoj večdisciplinarne blagovne znamke
Aljaž Kavčič z UL FMF: Mikroskopija in senzorika skozi sipajoča tkiva z uporabo optičnih mikroresonatorjev
Maša Vozlič z UL FFA: Vpliv fosfonskih prevlek na biokompatibilnost fluorescenčnih nanodelcev
Matej Milijaš Jotić z UL BF: Mehanizem delovanja insekticidnih proteinskih kompleksov iz gobe bukov ostrigar (pleurotus ostreatus) na membrane črevesnega epitela ličink koruznega hrošča (diabrotica virgifera virgifera)
Ester Premate z UL BF: Raziskovanje prehranjevalnih spletov v ekstremnih okoljih: primer podzemnih rakov na območju Dinaridov
PREDAVANJA V LETU 2021
Ines Žganec: France Tomažič, prvi diplomant Plečnikove šole v Ljubljani
Predstavitev magistrskega dela z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani
Mlada umetnostna zgodovinarka Ines Žganec je opus arhitekta Franceta Tomažiča raziskovala za svojo magistrsko nalogo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Nekatere ugotovitve njene naloge lahko vidite na aktualni razstavi o pionirju funkcionalizma v arhitekturi pri nas v Plečnikovi hiši, na tokratnem predavanju M_odra pa bo Ines Žganec z nami delila glavne uvide in poudarke svojega raziskovanja. Več o predavanju
Metod Zupan: Boji za prilastitev Stadiona: Analiza pojavljanja koncepta javnega v projektu prenove Stadiona za Bežigradom
Metod Zupan se je v svojem diplomskem delu Boji za prilastitev Stadiona : Analiza pojavljanja koncepta javnega v projektu prenove Stadiona za Bežigradom posvečal problematiki Stadiona, ki je od leta 2009 uradno prepoznan kot kulturni spomenik državnega pomena, že od leta 2007 pa ne služi svojemu namenu ter propada. Več o predavanju
Robert Rener: Topografija srednjeveške Ljubljane v odkritjih med 1955 in 2019
Sredi dvajsetega stoletja je Milko Kos v svojem delu o topografiji srednjeveške Ljubljane predstavil podobo mesta, kot so ga takrat videli zgodovinarji in arheologi. Opisal je, kje so stale različne zgradbe, kako se je mesto s svojimi trgi razvijalo, kako so trge povezovali ulice in mostovi in kako je bilo mesto utrjeno z obzidjem in gradom. Odkar je nastal Kosov zapis, pa so arheologi in zgodovinarji prišli do številnih novih odkritij. Več o dogodku
Kaja Cajhen: Cosimo de' Medici kot mecen – primer palače Medici-Riccardi
Kaj vemo o Cosimu de' Medici, zgodnjerenesančnem naročniku umetniških del ter njegovi firenški palači Medici-Riccardi?
Živa Hanc: Tadao Andō – O svetlobi in senci v japonski arhitekturi
V Andōjevi arhitekturi lahko prepoznavamo kompromis med arhitekturnimi elementi, ki jih pojmujemo kot tipično »zahodne«, in principi, ki jih na drugi strani povezujemo z »vzhodno« oziroma japonsko umetnostjo. Mnogi teoretiki ga zaradi specifične rabe modernističnih elementov opredeljujejo kot arhitekta kritičnega regionalizma, saj je v svojem poskusu, da bi arhitekturo znova povezal s posameznikom, črpal iz tradicionalne japonske arhitekture.
Živa Hanc je študentka magistrskega študija umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Avgusta 2021 je diplomirala z nalogo Tadao Andō - japonski arhitekt, razpet med tradicijo in modernizmom. Njena zanimanja vključujejo umetnost 20. in 21. stoletja (s poudarkom na arhitekturni teoriji) in azijske filozofije, kjer jo zanima predvsem japonska estetika.
PREDAVANJA V LETU 2020
Timotej Pavlin: Podnebne spremembe v pozni antiki
Podnebje se neprestano spreminja. Tako je bilo tudi v času rimske države. Od toplega obdobja v času njene rasti in razvoja, velikih podnebnih nihanj, ki so se dogajala v času njenih prvih kriz in doprinesle k propadu zahodnega dela. Podnebna nihanja so pripomogla k dejavnikom, ki so privedli do propada Zahodnega rimskega cesarstva in se poklopila z notranjimi dejavniki, ki so bili posledica protislovij rimskega sistema. Konec rimskega toplega obdobja so spremljale selitve in državljanske vojne, ki so jih podnebna nihanja še poslabšala, saj so vodila do lakot in epidemij. Močan udarec vzhodnemu delu cesarstva pa je bila poznoantična mala ledena doba, ki jo je spremljala tudi justinianska kuga.
