Poletna muzejska noč na Arheološkem parku Emona

Na Arheološkem parku Zgodnjekrščansko središče smo za vas pripravili:

10.00–22.00 Po rimski Ljubljani, krožna arheološka pot po centru Ljubljane
Podajte se na pot po 2000 let stari dediščini Emone. Odkrijte starodavne mestne skrivnosti na krožni poti po rimski Ljubljani. Obiščite Emono v treh arheoloških parkih: Emonska hiša, Zgodnjekrščansko središče in Rimski zid ter na drugih prepoznavnih točkah antičnih spomenikov v Ljubljani, ki so povezavni v dvokilometersko krožno pot.

18.00–19.00 Ogled parka, arheološke in ustvarjalne delavnice za družine
Pridružite se kratkim ogledom ostankov rimskih hiš in kristilnice in se prepustite ustvarjalnosti pri izdelavi mozaikov, oljenk in še česa. Preizkusili se boste lahko tudi v vlogi arheologov in si odpočili v prijetni senci in družbi lepo ohranjenih rimskih mozaikov. Zbiramo obvezne prijave na prijava@mgml.si ali 01 24 12 506.

21.00–22.00* Rimljani v Ljubljani, igrane kostumirane pripovedi
V Zgodnjekrščanskem središču se bo v življenje prebudila speča Emona. Zvoki tamburina bodo predramili štiri rimske duhove. Ti vas bodo vsak s svojo doživeto pripovedjo iz Emone popeljali skozi ostanke nekdanje rimske stanovanjske zgradbe, v zasebne terme, mimo večbarvnih mozaikov, do krstilnice z bazenčkom nekdanje krščanske bazilike. Zbiramo obvezne prijave na prijava@mgml.si ali 01 24 12 506.
*Kostumirana pripoved traja pol ure. Prijave zbiramo na temine: 21.00, 21.30, 22.00

21.30–23.30 Tina Drčar: Ujeta resničnost, svetlobna instalacija
Možen individualni ogled.
Ujeta resničnost je nov projekt umetnice Tine Drčar, ki na štirih lokacijah v širšem središču mesta razstavlja pajkove mreže. Groteskno povečane mreže, izdelane s pomočjo niti, vrvic, trakov in sintetičnih tkanin ter osvetljene s pomočjo UV svetlobe, ponazarjajo aktualno resničnost, našo kolektivno ujetost v času in prostoru. Pestre oblike mrež, kot jih poznamo tudi iz narave, sugerirajo različne stopnje družbenih spon, vendar pa lahko v njih prepoznamo tudi simbol naše omreženosti ter iz tega izvirajoče moči. Kot pravi Drčar, želi s projektom opozoriti predvsem na pomen svobode v današnjem času, na njeno ujetost, nakrhanost ter izmuzljivost.