Ljubljana
MGML

Srečanja

Učenci iz OŠ Valentina Vodnika
Srečanja - © dokumentacija MGML
© dokumentacija MGML


© dokumentacija MGML

Predstavitev ekipe

Po pouku smo se odpravili z avtobusom v Mestni muzej, kjer so nas pričakale tri vodičke. Najprej smo se spoznali, tako da je vsak povedal, kako mu je ime, kaj rad počne in zakaj se je odločil za ta projekt, pri tem pa smo si podajali klobčič volne. Nastala je velika pajkova mreža. Vodičke so nam povedale, kaj vse bomo delali v zvezi z Jožetom Plečnikom. Povedale so tudi, da bomo imeli razstavo v Hiši Plečnik. Bilo jezelo zabavno.

Ula Sovdat, 5. c

V Plečnikovi hiši

Dobili smo se pred našo šolo in se nato z avtobusom odpravili do Plečnikove hiše. Tam smo se razdelili v dve skupini. Vsaka skupina posebej se je odpravila po Plečnikovi hiši. Vodička Nika nas je popeljala po hiši in nam razkazala vsako sobo posebej, razložila nam je tudi, kako je Plečnik živel. Imeli smo se zelo lepo.

Rebeka Marinšek Počivavšek, 6. a


© dokumentacija MGML


© dokumentacija MGML

Obisk Narodne in univerzitetne knjižnice

V petek, 16. 10. 2015, smo obiskali Narodno in univerzitetno knjižnico. Ogledali smo si veliko čitalnico, časopisno čitalnico, kavarno, računalniški kotiček, razstavo, sobico z originalnimi rokopisi in predprostor. Jože Plečnik je okraske izdeloval iz odpadnih materialov. V stavbah je zelo rad uporabil stebre. Ko stopamo po stopnišču, se zdi, da je na tleh rdeča preproga. Bolj ko hodimo navzgor po stopnišču, pridemo iz teme do svetlobe, saj je zgoraj veliko oken. Okna so v obliki knjige. Zunaj je stavba narejena iz opeke in kamna. Na stranskem vhodu stoji kip Mojzesa. Meni je bila najbolj všeč velika čitalnica.

Eva Pribić, 5. c

Na potep po Plečnikovi Ljubljani

Najprej smo odšli v Križanke, v katerih so bile včasih: koncertna dvorana, gostilna in srednja šola. Križanke so dobile ime po vitezih Križnikih. To so bili vitezi nemškega reda, ki so prišli na povabilo vojvode Spanheima. Tam je v 13. stoletju stal samostan. Okrasje Križank je narejeno s posebno tehniko, imenovano "sgraffito". To je slikarska tehnika, pri kateri nastane podoba z izpraskanjem ene ali več plasti raznobarvnih ometov.
Ilirski steber. Ljubljana je ena redkih prestolnic na svetu, ki še danes slavi Napoleona. V času Ilirskih provinc je namreč Ljubljana prvič postala prestolnica. Spomenik je bil postavljen leta 1929 ob 120. obletnici ustanovitve Ilirskih provinc. Na stebru so napisani verzi Valentina Vodnika.
Kongresni trg ima zelo bogato zgodovino. Od začetka 17. stoletja je na tem mestu stal samostan, zaradi prihajajočega kongresa Svete alianse pa so tu naredili trg. Plečnik je med letoma 1928 in 1940 urejal Kongresni trg in Park Zvezda. Trg ob parku so po njegovih načrtih obrobili s kamnitimi stebrički in ga tlakovali. V parku pa so stara kostanjeva drevesa nadomestili s platanami.
Most, ki povezuje današnji Prešernov trg s Stritarjevo ulico, so v srednjem veku imenovali spodnji most, kasneje pa so ga preimenovali v Špitalskega. V 19. stoletju je nosil ime Francov most. V 20. stoletju pa mu je Plečnik dodal še dva stranska mostova in tako je dobil ime Tromostovje. Na tromostovju je kar 642 stebričkov iz cementa in drobljenega kamna. Na nabrežju Ljubljanice je potekala živahna trgovina in promet.

Matija Peternel


© dokumentacija MGML


© dokumentacija MGML

Kakšen bo naš natečaj?

V petek, 6. 11. 2015, smo zopet imeli projekt Muzej v malem. Tokrat se je dogajal na Osnovni šoli Valentina Vodnika. Izbirali smo, kakšna bo tema našega natečaja in kako bo izgledalo vabilo. Izbrali smo si tudi, kdo bo kaj napisal o Plečnikovih arhitekturah. Potem smo izbirali še, kakšna bo prva stran plakata in logotip. Nato pa smo glasovali in si sproti izmišljali še nove ideje.

Iva Turza, 5. a

Srečanje z lansko ekipo

V petek, 13. 11. 2015, smo šli v Plečnikovo hišo. Tam so nas čakali otroci, ki so lansko leto sodelovali v projektu Muzej v malem. Povedali so nam, da jim je bilo lansko leto zelo všeč. Lahko smo jih vprašali, kar smo želeli. Ko so odšli, smo se razdelili v štiri skupine po tri, štiri ali pet. V skupini smo bile Iva, Tia in jaz. V vsaki skupini je bil tudi eden od učiteljev. V naši skupini je bila učiteljica Karin. Pisali smo natečaj. Me smo pisale o nagradi in kriterijih za ocenjevanje maket. Vsaka skupina je morala naglas prebrati, kar je sestavila.

Zara Kastelic, 5. a


© dokumentacija MGML


© dokumentacija MGML

Juhu, natečaj je končan!

V petek, 20. 11. 2015, smo ostali v šoli, ker je bila naša naloga, da dopolnimo natečaj in izberemo logotip ter naslov razstave. Na začetku smo na tablo risali možne logotipe. Kasneje, ko sta prišli mentorici, nam je ena izmed njih prebrala natečaj, ki smo ga prejšnjo uro sestavili v Plečnikovi hiši. Na njem nismo našli napak. Mentorici sta nas pohvalili, da se še ni zgodilo, da bi učenci tako hitro oddali natečaj. Nato smo morali izvoliti naslov razstave. To je Mesto v malem. Pri logotipih je bil rezultat izenačen, zato bo mentorica Nika oba možna poslala risarki in šele nato ga bomo izvolili.
Potem smo vsi prebrali svoje opise Plečnikovih del, ker imamo nekateri že naslednji petek, 28. 11., snemanje. Naša domača naloga je bila, da se to besedilo napamet naučimo. Med delom smo se zelo zabavali, zato komaj čakam na naslednjo uro.

Jurij Klobučar, 6. c

V svet maket

V petek, 11. 12. 2015, smo se odpravili v hišo Jožeta Plečnika. Tam smo se otroci razdelili v štiri skupine. Pri vsaki skupini je bila še ena učiteljica oziroma učitelj. Opazili smo, da so na tleh kupčki listov (na katerih je bilo nekaj narisano), škarje in lepilo. Vsaka skupina se je usedla k svojemu kupčku in se lotila dela. Na listih so bili namreč narisani posamezni deli Plečnikovih stavb (Narodna in univerzitetna knjižnica, cerkev svetega Mihaela in Plečnikova hiša), ki jih je bilo treba izrezati in prilepiti oziroma sestaviti skupaj. Delo nam je šlo kar hitro od rok. Na koncu so nastale zelo lepe makete (vsem jih žal ni uspelo dokončati).

Kora Hvala, 5. c


© dokumentacija MGML


© dokumentacija MGML

Božična zabavica

V petek, 18. 12. 2015, smo imeli praznični Muzej v malem. Tokrat smo ga imeli v Mestnem muzeju Ljubljana. Na začetku smo odložili svoje stvari. Prišli smo v pedagoško sobo in tam smo se malo pogostili z medenjaki in napolitankami. Po pogostitvi je prišel škrat Zavijalček in vsakemu dal darilo. Kasneje pa smo odšli v sobo, v kateri smo peli karaoke. Imeli smo se zelo lepo.

Tia K. Vovko, 5. a

Raziskovanje hiše z arhitektom Matjažem

Danes, 8. 1. 2016, smo bili v Plečnikovi hiši. Arhitekt Matjaž Bolčina nam je povedal veliko o arhitekturi. Povedal nam je tudi o obnovi Plečnikove hiše. Potem nam je razkazal hišo in vse njene skrivne plati. Zelo smo se zabavali in upam, da bom še kdaj doživel kaj podobnega.

Tai Kai Golob, 6. c


© dokumentacija MGML


© dokumentacija MGML

Srečanje s kustosinjo

V petek, 15. januarja, smo šli v Plečnikovo hišo. Zgoraj smo pri delu zmotili kustosinjo Ano, ki nam je razložila, kaj kustosi sploh delajo. Medtem nam je povedala, da kustos izhaja iz latinščine in pomeni čuvaj. Pokazala nam je tudi, kako ravnajo s starimi predmeti. Nato smo šli v sosednjo sobo, kjer smo načrtovali vodenja in poskušali poiskati čim več idej. Dogovorili smo se, da naslednjič prinesemo čim več predmetov in oblačil, za katere mislimo, da nam bodo na vodstvih prišla prav. Potem smo se razdelili v dve skupini in šli improvizirat. Delali smo se, da smo Plečniki in vsak si je zamislil nek dogodek, v katerega je vpletel smešnice. Vse to smo zvočno posneli in – na žalost – je bilo že konec našega druženja. Toda – nič zato, vidimo se naslednji petek!

Aneja Knez Silič, 6. razred

Srečanje s sodelavko za odnose z javnostmi

Že ob prihodu v Plečnikovo hišo so nam povedali, da bo to srečanje nekaj posebnega, saj je k nam na predavanje prišla sodelavka za odnose z javnostmi, Janja Buzečan. Ta nam je povedala zelo veliko o njenem delu. Vsi smo bili zelo navdušeni. Govorila je o vseh podrobnostih, ki so še tako pomembne pri njenem delu. Na primer: o oglaševanju razstav, o oblikovanju reklamnih plakatov, o potrpežljivosti pri lepljenju plakatov (ko lepiš plakate in ti vedno znova nekdo plakat odlepi ter nalepi svojega). Govorila je tudi o tem, koga povabiti na razstavo, kako ga povabiti, kateri podatki morajo biti na plakatu in o tem, da mora biti čim manj stavkov na plakatu.
Po tem nam je ostalo le še pol ure in izkoristili smo jo tako, da smo se razdelili v dve skupini. Oblikovalska ekipa je oblikovala plakat. V drugi ekipi – v ekipi za odnose z javnostmi – pa smo se pogovarjali o tem, kaj bo pisalo na plakatu in katere medijske hiše ter novinarje bomo povabili na novinarsko konferenco. Govorili smo tudi o pridobitvi sponzorjev, ki so potrebni za razstavo.
Tisti petek mi bo še posebej ostal v spominu, saj si tudi jaz želim nekoč delati kot novinar ali sodelavec za odnose z javnostmi.

Jurij Klobučar, 6.c


© Andrej Peunik/MGML

Pa imamo zmagovalce

Tokrat smo se dobili v Plečnikovi hiši. Nika, dekle iz Mestnega muzeja nam je povedala, da so makete prispele in da je čas za ocenjevanje. Zaradi vznemirjenja, da bi čim prej videli makete, smo komaj do konca poslušali pravila ocenjevanja. In ko smo dobili ocenjevalne liste, smo stopili v sobo polno maket. Že na prvi pogled sem bila z delom učencev zelo zadovoljna in ko sem si jih pobliže ogledala, sem še bolj opazila ure in ure dela, ki so bile vložene v te izdelke. A bolj, ko sem si jih ogledovala, težja je bila odločitev. Seveda smo morali upoštevati navodila in kriterije, ki smo jih postavili glede izdelave maket. Ogledovali smo si detajle, Plečnikov navdih in seveda videz. A priznam, da je bila odločitev zelo težka. Po nekaj krogih po sobi smo si natančno ogledali vse makete in se odločili za prve tri. Med seboj se nismo pogovarjali. V sobi je bila napeta tišina. Oddali smo liste z ocenami in počakali v sosednji sobi, da so mentorji prešteli rezultate glasovanja. Z zanimanjem smo poslušali rezultate. Na koncu smo napisali še razlago, zakaj smo izbrali prav te zmagovalce. Jaz sem bila nad tem dnem zelo navdušena in zelo vesela, da so se učenci odzvali v takem številu.

Ana Letnar

Novinarska konferenca

V sredo, 16. marca 2016, smo imeli novinarsko konferenco. Prišli so novinarji za različne televizijske kanale, časopise in revije. Najbolj se mi je v spomin vtisnil Infodrom. Novinarji so najprej odšli v pedagoško učilnico, kjer so jim naši plečnikoslovci povedali več o projektu, kakšen je bil njegov cilj in opisali Jožeta Plečnika. Nato so novinarji odšli na vodstvo, kjer so posneli kratek prispevek o Jožetovem prijatelju Franu Saleškemu Finžgarju, o gospodinji Urški, tudi o samem Plečniku, njegovem bratu Janezu in sestri Mariji. Naredili so dobre prispevke.

Eva Pribić


© Andrej Peunik/MGML


© Andrej Peunik/MGML

Poročilo z odprtja (17. 3. 2016)

Kot po navadi smo se z avtobusom odpeljali do Plečnikove hiše, samo da danes ni bil petek, ampak četrtek. Danes smo se dobili zato, ker bomo odprli našo razstavo maket po Plečnikovem navdihu. Prišli smo prej, da bi še enkrat vse še zadnjič povadili. Nato smo se preoblekli v majice, ki smo jih dobili že v sredo, igralci pa so se "poskrili" v svoje sobe.
Odprtje se je začelo ob 17. uri. Po ocenah je bilo obiskovalcev več kot 120, prišla je tudi ravnateljica šole Vesna Žagar Gabrovšek, podravnateljica Aida Zorc in župan Ljubljane Zoran Janković. Ana je povedala nekaj o razstavi, Rebeka najpomembnejše besede o slavnem arhitektu, Taj Kai je obiskovalcem povedal, katere so zmagovalne makete in zakaj smo jih izbrali. Med tem se je odvijala podelitev nagrad. Imeli smo nekaj govorov, med njimi tudi govor direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane, naše mentorice Nike in župana, povezovala pa je Kora.
Po odprtju razstave so si obiskovalci lahko brezplačno ogledali naša igrana vodstva s Plečnikom in prijatelji, gospodinjo Urško, duhovnikom Finžgarjem, mlajšim bratom Janezom in sestro Marijo, ali pa so si odšli pogledat našo razstavo, kjer bi lahko izvedeli še kaj več o posameznih nagrajenih maketah. Tudi za hrano je bilo poskrbljeno.
Zelo veseli smo, da je prišlo toliko ljudi (toda, če bi jih prišlo več, ne bi vedeli, kam jih dati). Mislim, da smo se vsi zelo potrudili in da ne bi mogli izpeljati bolje. Se strinjate?
Se vidimo ob sobotah, 19. marca, 2. in 16. aprila ter 7. maja, ker imamo takrat igrana vodstva. Sporočilo za obiskovalce: pridite si nas pogledat, zabavno bo!

Aneja Knez Silič

Vodstvo po hiši na odprtju

Vsi sodelujoči smo se zbrali dve uri pred slavnostno otvoritvijo. Naredili smo še zadnjo vajo ter se oblekli v kostume. Ko je do otvoritve manjkala le še ura, smo šli v eno izmed Jožetovih manjših sob, kjer je risal načrte. Tja smo šli samo igralci: jaz, Jurij – Janez Plečnik, Luka – Fran Saleški Finžgar, Ula – Marija Matkovič, Žiga – Jože Plečnik in Eva – Urška Luzar (gospodinja). V tej sobi smo se pogovarjali, si pripovedovali zgodbe in uganke, da smo pozabili na tremo. Malo pred odprtjem smo šli vsi igralci na svoje "položaje". Po petnajstih minutah čakanja, je k meni prišla prva skupina, pri kateri je bila prisotna trema, nato pa je preostalih 15 skupin steklo kot po maslu (2 uri smo ponavljali isto besedilo). Vendar ni bilo tako težko, kot je slišati. Ker je šlo brez pavz, nam je mentorica Maruša še vedno dolžna kepico sladoleda.

Jurij Klobučar, 6. c


© Andrej Peunik/MGML

Obisk ekipe oddaje Infodrom (TV SLO) in gostovanje v oddaji Hudo! (Radio Slovenija)

V soboto, 26. marca pa smo bili gostje 1. programa Radia Slovenija in se imeli res HUDO! Kaj vse smo zanimivega povedali, lahko prisluhnete na tej povezavi.


© dokumentacija MGML

Potep po razstavi Voda

V petek, 15. aprila 2016, smo odšli v muzej. Tam že dolgo nismo bili, ker smo bili večinoma v Plečnikovi hiši, kjer smo imeli priprave za vodstva. Na začetku nam je Nika povedala, kaj sploh dela pedagog, ker tudi ona opravlja ta poklic – na primer pripravlja primerna vodstva za mlajše ali starejše otroke.
Kmalu za tem smo postali kritiki, saj so nas prosili, da ocenimo, kako dobro je narejeno in izvedeno vodstvo po razstavi za otroke iz vrtcev in šolarje prve triade. Po razstavi VODA nas je popeljala Ema.
Za takšne otroke imajo zelo zanimiv program, ki je bil tudi nam zelo všeč in smo se ob njem zelo zabavali. Ema nam je pokazala tudi nekaj tehnik, kako majhne otroke obvladajo, da se česa ne bi prijemali in podobno. Pripovedovala nam je zgodbice o posodah, ki so oživele, prikazali smo most in naraslo reko Ljubljanico, si ogledovali slike, ki prikazujejo vodo, lepili žalostne in vesele obraze na fotografije, se spremenili v dežne kapljice in odigrali vodni krog, bosi smo postopali po kamenčkih in si ogledali poskus ... Na koncu pa smo lahko pili tudi čisto muzejsko vodo!

Aneja Knez Silič, 6. razred

Spominska knjiga plečnikoslovcev

Junija smo se s plovbo po Ljubljanici poslovili od naših mladih sodelavcev in prijateljev iz OŠ Valentina Vodnika, s katerimi smo tekom celoletnega projekta Muzej v malem dodobra preučili življenje in delo Jožeta Plečnika. Enajstletniki so nam v zahvalo sami pripravili knjižico, ki nam bo v čudovit spomin na nepozaben skupen projekt. Zapisali so: "Zdaj bomo zrasli in vse zložili med spomine, a Muzej v malem v nas nikdar ne mine." Tako pravimo tudi mi. Bravo in hvala, najboljša ekipa, ter srečno na vaši poti!

Nika Damjanovič, vodja projekta Muzej v malem


© dokumentacija MGML

Ostanite z nami v stiku!

Bodite obveščeni o razstavah in dogodkih, ki jih pripravljamo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Prijavite se