Z novimi tehnologijami oživljamo stare zgodbe

Minuli konec tedna se je v Mestnem muzeju odvil hekaton zgodbarskih doživetij. Na dogodku so zbrani mladi tekmovalci v zgolj dveh dneh zasnovali nove koncepte inovativnih digitalnih orodij za oživljanje dediščine antične preteklosti. Dogodek je bil izvedel v okviru projekta Immersive Storytelling Driven Cooperation for Cultural Heritage Dissemination in Western Balkans, ki ga podpira Program Ustvarjalna Evrope s strani Evropske Unije.

V zadnjih dveh desetletjih se je tehnologija uveljavila kot eden najpomembnejših vidikov sodobne družbe. Z mesta, kjer smo danes, si je skoraj nemogoče predstavljati življenje brez pomoči digitalnih naprav, interneta ali računalniških orodij. Tehnologije spreminjajo način, kako vidimo in spoznavamo svet, nudijo pa nam tudi številne nove možnosti interpretacije preteklosti.

»Obisk arheoloških parkov in spoznavanje rimske dediščine radi povezujemo z ogledovanjem kamnitih ostankov na tleh in branjem informativnih tabel. Na srečo nam tehnologija danes omogoča, da lahko že z uporabo lastnih mobilnih telefonov, uporabo aplikacij in virtualne resničnosti dosegamo povsem nove načine interpretacije, nova doživetja, ki smo jih včasih bili vajeni le svetu računalniških igric. S hekatonom, prvim dogodkom takšnega tipa v slovenskih muzejih, smo želeli dati priložnost mladim kreativcem in ljubiteljem zgodovine, da s svojimi izkušnjami in znanji zasnujejo koncept mobilne aplikacije, ki bi skozi igrifikacijo, uporabo virtualne resničnosti, elementi ugank in izzivov, obiskovalcu že med sprehodom po arheološkem parku omogočila interaktivno, zanimivo in poučno izkušnjo«, nam je o dogodku povedal Nejc Kovačič, eden od organizatorjev iz Mestnega muzeja Ljubljana.

Poiskati nove kreativne možnosti za konkretne tri arheološke parke iz časov Rimskega imperija – makedonski Stobi, srbski Viminacium in ljubljanski arheološki park Emona – je bil izziv, ki so se ga na muzejskem hekatonu ob pomoči mentorjev lotili navdušenci nad zgodovino, interpretacijo kulturne dediščine in kreativni ustvarjalci. Žirija je najbolje pripravljene koncepte nagradila.

Tekmovalci so v uvodnih predavanjih spoznali zgodovino rimskih arheoloških najdišč, potem pa je vsaka izmed tekmujočih skupin osnovala svoj koncept poteka zgodbe, tega povezala z aplikacijami in zmožnostmi pametnih telefonov, določila svojo ciljne skupine in pripravila strategijo komuniciranja. Kreativne rešitve so raziskovale raznovrstne izkušnje obiskovalca, ki nekdanje rimsko mesto, danes pa arheološki park, obišče kot suženj, vojak ali cesar ter pri tem rešuje kvize, naloge in uganke povezane z okolico ali prizori v obogateni resničnosti. Idejne zasnove konceptov bodo upravljalci parkov uporabili za izdelavo mobilne aplikacije, s katero bodo lahko obiskovalci doživeli poglobljeno izkušnjo in nepozabno doživetje rimske dediščine.

Tekmovalce so skozi pripravo inovativnih konceptov zgodb o kulturni dediščini mentorirali domači in gostujoči strokovnjaki: dr. Bernarda Županek iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Tomaž Umek iz Tricky Tribe, Marko Maučec iz Escapebox ter Tadej Štrok in Jernej Trebežnik iz Nexto.

Nagrajeni člani posameznik ekip so bili Neža Vrtovec, Lucija Lunder in Andreja Gombač za koncept zgodbe za arheološki park Stobi. Eva Novak, Nataša Frančič in Maja Kotar so bili nagrajeni za koncept zgodbe za arheološki park Emona. Nagrado za koncept zgodbe za arheološki park Viminacium pa sta si delili dve ekipi: Ana Tolčič, Ana Tuljak in Domen Perne ter Nika Pušlar, Neja Rakušček in Tajda Hladnik.