Ljubljana
MGML

Klekljanje čipk v Sloveniji vpisano na prestižni UNESCO seznam

Na 13. zasedanju Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine Unesco, ki prav zdaj poteka v mestu Port Luis na Mavriciju, je bilo na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisano Klekljanje čipk v Sloveniji.

Slovenija je nominacijo Klekljanje čipk v Sloveniji v formalni postopek pri UNESCO vložila marca 2017, pri njeni pripravi pa je intenzivno sodelovala tudi muzejska svetnica Mojca Ferle, kustosinja za urbano etnologijo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Članice slovenske delegacije
Članice slovenske delegacije © Arhiv MK

Mojca Ferle je kot članica slovenske delegacije, ki vpis spremlja na Mavriciju, o pomenu tega dogodka izjavila: »Medvladni odbor je prepoznal pomembno družbeno, kulturno, vzgojno-izobraževalno in identifikacijsko vlogo klekljanja v Sloveniji. Vpis na prestižni Unescov seznam je številnim anonimnim klekljaricam, klekljarskim društvom in čipkarskim šolam, ki veščino klekljanja ohranjajo in prenašajo iz roda v rod priznanje, lokalnim skupnostim in državi pa zaveza, da jih v teh prizadevanjih odgovorno podpirajo. Za oživljanje svoje čipkarske dediščine si že nekaj let prizadeva tudi Ljubljana in vesela sem, da je pri uspešni nominaciji sodeloval tudi MGML.«

Priprava uvrstitve Klekljanja čipk v Sloveniji na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine se je začela že leta 2015, ko je Koordinator varstva pri SEM na pobudo dveh predlagateljev – Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Loškega muzeja Škofja Loka – poleg klekljanja idrijske čipke v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine vpisal tudi klekljanje slovenske čipke. Država Slovenija je nato razglasila klekljanje čipk za živo  mojstrovino državnega pomena. S tem je bil izpolnjen pogoj za pripravo projekta nominacije za UNESCO seznam. 

Sledilo  je oblikovanje delovne skupine, v kateri so poleg Mojce Ferle (MGML) sodelovale še Mojca Šifrer Bulovec (Loški muzej), Ivana Leskovec in Mirjam Gnezda Bogataj (Mestni muzej Idrija), Afrodita Hebar Kljun (članica izvršnega odbora OIDFA), Anja Jerin in Nena Židov (Slovenski etnografski muzej – koordinator varstva nesnovne  kulturne dediščine ) ter Špela Spanžel (Ministrstvo za kulturo). Projekt nominacije je potekal od junija 2016 do marca 2017, ko je bil nominacijski dosje oddan na sedež Unesca v Parizu; v času priprav so nominacijo s pismi podpore podprli različne strokovne institucije, župani, društva in posameznice, kar je veljalo kot dokaz, da klekljanje čipk v Sloveniji res živi med ljudmi. Konec oktobra 2018 je delovna skupina prejela razveseljivo novico, da je nominacija Klekljanje čipk v Sloveniji prestala podroben pregled evalvacijskega telesa in da bo na zasedanju Medvladnega odbora na Mavriciju uvrščena na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Poleg Klekljanja čipk v Sloveniji je bila na zasedanju na Mavriciju na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisana tudi enota Suhozidna gradnja, ki jo je skupaj nominiralo osem držav – Slovenija, Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Španija in Švica; sicer pa je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine Unesco obravnaval 40 nominacij.  Poleg novo vpisane slovenske dediščine so bili na ta seznam že lani vpisani Obhodi kurentov, leto poprej pa, kot prvi iz Slovenije, Škofjeloški pasijon.



KLEKLJANJE ČIPK V SLOVENIJI (povzeto po sporočilu za javost Ministrstva za kulturo RS)

Slovenija je nominacijo Klekljanje čipk v Sloveniji v formalni postopek pri UNESCO vložila marca 2017. Obsežen predlog nominacije je nastal v sodelovanju strokovnjakinj Mestnega muzeja Idrija, Muzeja in galerij mesta Ljubljana – Mestnega muzeja, Loškega muzeja Škofja Loka, slovenskega odbora organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA, Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo, Slovenskega etnografskega muzeja in ob velikem odzivu klekljarskih društev, sekcij in skupin ter učencev čipkarskih šol.

Klekljanje je veščina ročnega izdelovanja čipk s sukanjem in križanjem niti, navitih na posebne, stružene lesene palčke – kleklje. Postopek klekljanja sledi vzorcu – risbi na papirnati predlogi, pritrjeni na valjasto blazino vstavljeno v pleteno košarico ali lesen podstavek. Klekljarica potrebuje še bucike, kvačko, škarjice in pripomoček za navijanje sukanca na kleklje. Čipke se izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, svile, redkeje volne, umetnih materialov ali kovinskih niti. Z uporabo različnih klekljarskih elementov in tehnik ter lokalno prepoznavnih vzorcev, ki jih pogosto zaznamujejo ljudska poimenovanja (križavke, srčkovke, pogačke, močeradovke), klekljarice izdelujejo čipke metrskih ali zaključenih oblik.

S čipkami krasijo oblačila in modne dodatke, cerkveni in hišni tekstil ter reprezentativne prostore.

Zaradi gospodarske vloge, ki jo je imelo klekljanje v preteklosti, se je ohranilo do danes, ko predstavlja predvsem prostočasno dejavnost, s katero se ukvarjajo največ upokojene ženske, otroci in mladina, redkeje moški, ki sodelujejo predvsem kot izdelovalci klekljarskih pripomočkov. Danes imajo čipke tudi druge družbene vloge. So inspiracija za umetniško ustvarjanje v modi, sodobnih vizualnih umetniških praksah, oblikovanju, arhitekturi in dekoraciji v kulinariki. Klekljanje je kreativno izražanje vseh, ki so vključeni v proces nastajanja čipke – tako risarja vzorca kot klekljarice. Klekljanje ima tudi terapevtsko funkcijo.

Z vpisom Klekljanja čipk v Sloveniji na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva bo dano dolgo pričakovano priznanje umetniškemu ustvarjanju, ki se stoletja prenaša iz roda v rod in med seboj povezuje vse generacije od otrok do starih staršev; gre za primer posebne oblike ljudske umetne obrti, ki se neprestano izpopolnjuje in dopolnjuje ter bogati življenjske zgodbe posameznikov, družin, sosesk in prijateljskih družb posameznih naselji in pokrajin. Z vpisom Klekljanja čipk v Sloveniji se v celoto poveže evropska čipkarska pot, ki se izvirno izraža v različnih pokrajinah in deželah.


Na tej povezavi si lahko ogledate kratek predstavitveni film, ki ga je za ta dogodek pripravilo Ministrstvo za kulturo RS.


Objavljeno: 29. 11. 2018