Ljubljana
MGML

O razstavi Častni meščani

Preberite zapis zvočnega pogovra, ki smo mu včeraj prisluhnili na Radiu SLO 3, Program ARS, v oddaji Svet kulture.

Janez Polajnar, avtor razstave Častni meščani je bil gost oddaje Svet kulture

Odprtje razstave Častni meščani
Odprtje razstave Častni meščani © Andrej Peunik / MGML

MATEJA PERPAR (novinarka): Mestno arhitekturo, ekonomijo in kulturo osmišljajo ljudje, prebivalci, obiskovalci in še
zlsti številni strokovnjaki kot oblikovalci obstoječe podobe in vizije za urbano prihodnost. nekaterim posebej zaslužnim podelijo naziv častne meščanke ali meščana. V Mestnem muzeju Ljubljana so po motivu prihajajoče monografije Janeza Kosa na to temo pripravili razstavo z naslovom Častni meščani mesta Ljubljana, prejemniki naziva in časti kot pričevalci zgodovine mesta. Biografske zapise in utemeljitve mestnih svetov, županov in komisij na razstavi pospremijo še portreti in drugo slikovno gradivo.

ŽIGA BRATOŠ (novinar): Dobrih 200 let podeljujejo nazive častnega meščanstva v avstrijskih in nemških mestih, po
katerih se je zgledovala Ljubljana. Njen mestni svet je prvo častno pravico podelil leta 1836 grofu Francu Jožefu Hohenwartu, ki je bil eden najbolj pomembnih oblikovalcev zbirk Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani. Pozneje so podeljevali časti kakšno leto nobenemu, kakšno pa tudi več osebam hkrati. 1895 ko se je zgodil velikonočni potres, na primer kar osmim, v zahvalo za pomoč. Zgodovina častnega meščanstva torej priča, kakšen pomen se je meščanom pripisovalo pri razvoju mesta in katera panoga je bila takrat za mesto najbolj pomembna.

MAG. JANEZ POLAJNAR (avtor razstave): V tem zgodnjem obdobju Ljubljani, mestnim svetnikom in županom največ
pomenijo ljudje, ki so največ prispevali prav pri regulaciji reke. Ljubljana se je dolga stoletja borila s poplavami. Kasneje, recimo v drugi polovici 19. stoletja, je v imenih častnih meščanov že zaznati tudi nacionalni naboj; pomembno je, katera večina - slovenska ali nemška - je bila v mestnem svetu. Sicer je tukaj treba omeniti, da je sledila prvi Jugoslaviji druga Jugoslavija v kateri je bilo častno meščanstvo zelo redko podeljeno. V zadnjem obdobju Jugoslavije pa vseeno spet. Nekako se recimo vrne v nek ljubljanski okvir, poudari eksplicitne zasluge za Ljubljano. Recimo pri prejemniku Francu Leskošku Luki so v zahvali izpostavili izgradnjo Litostroja.

ŽIGA BRATOŠ (novinar): Podeljevanje mestnih časti podjetnikom je imelo tudi nekaj strateške vloge, saj je krepilo
gospodarstvo. Kaj pa prva častna meščanka? Leta 1928 je bilo to.

MAG. JANEZ POLAJNAR (avtor razstave): Podeljena je res izjemni Franji Tavčar, ki je bila sicer izredno
zaslužna za napredek ženske enakopravnosti, ženskega gibanja na slovenskem. Ampak zanimivo, častno meščanstvo so ji podelili zgolj za humanitarno delo. Zelo so skrajšali njeno zaslugo in v bistvu vse do zakoncev Mlakar ni nobena ženska dobila častnega meščanstva.

ŽIGA BRATOŠ (novinar): Baletnika Pia in Pino Mlakar sta priznanje prejela leta 1997. In res, novo poglavje v zgodovini Slovenije in hkrati njene prestolnice, ki se je sicer pripravljalo že v osemdesetih, se zares začne z osamosvojitvijo. V Ljubljani to obdobje vse do danes, zaznamuje podeljevanje časti predvsem znanstvenikom, zdravnikom in kulturnikom. Kultura in sodelovanje pa sta vezivi mesta. Bi lahko povzeli misel župana Ljubljane gospoda Zorana Jankovića ob odprtju razstave v Mestnem muzeju. In poudarimo za konec, da je ta nastala na podlagi prihajajoče Zlate knjige častnih meščanov.

Objavljeno: 9. 5. 2019