Mestni muzej in Vila Zlatica v 2021

V Mestnem muzeju bomo sezono v drugi polovici januarja 2021 začeli z razstavo Ko ste v dvomu, pojdite v muzej, ki jo ekipa muzeja pripravlja skupaj s Tevžem Logarjem, kot glavnim kuratorjem projekta. Z umetniškimi deli petih priznanih evropskih zbirk sodobne umetnosti bo razstava skušala pokazati, kakšna je vloga zbirateljev ter zakaj so zbiratelji pomembni za delo umetnikov in razvoj celotnega umetnostnega sistema.
Na razstavi bodo med drugimi prikazana svetovno priznana umetniška imena, kot so Constantin Brâncuși, Maurizio Cattelan, Shirin Neshat, William Kentridge, Joseph Beuys, Diane Arbus, Jean Arp, Hito Steyerl in mnogi drugi, med katerimi večine pri nas še nismo videli.
Zbirateljstvo je pri nas izjemno podcenjeno. Zato lahko ta razstavni projekt skupaj z izdano publikacijo, strokovno konferenco, vodstvi in številnimi drugimi dogodki razumemo tudi kot poskus prikaza, kakšna je vloga zbirateljev v sodobnem umetnostnem sistemu. Ne nazadnje lahko vseh pet zbirk služi kot prikaz študij primerov, kako lahko zbiratelji prispevajo k izvedbi večjih projektov pri nas. Tudi projektov v novi Cukrarni.

V mesecu juniju bo v Mestnem muzeju odprta razstava Ljubljanski kongres 1821, posvečena 200 letnici Ljubljanskega kongresa in »bleščečim trenutkom« Ljubljane, ki jih je mesto doživljalo, ko je dobre štiri mesece gostilo številne najvišje predstavnike evropskih držav. Kongres je Ljubljano postavil v središče najaktualnejšega evropskega političnega dogajanja.
Dogajanje bomo predstavili tudi v luči antagonizma med načeli legitimizma in konstitucionalizma, ki je bil značilen za čas evropske politične restavracije po dunajskem kongresu. Sistem je (tudi z orožjem) uspešno zadrževal nacionalna in liberalna vrenja ter s tem zagotavljal geopolitično stabilnost na celini. Razstava sovpada tudi s predsedovanjem Slovenije Svetu EU, kar je nedvomno priložnost tudi za kritičen vpogled na evropsko perspektivo danes.

Naj omenimo še fotografsko razstavo ob 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije, ki bo kot del večjega projekta reportažne fotografije v Galeriji Jakopič obeležila reportersko delovanje v Ljubljani med osamosvojitveno vojno v letu 1991. Tistim, ki se časov osamosvajanja spominjajo, bodo reportažni posnetki priklicali v spomin Ljubljano v tistih dneh, ko je je bilo potrebno obraniti plebiscitarno odločitev slovenskih državljanov. Mlajšim bo razstava zgodovino Ljubljane predstavile v luči, ki si je danes ni mogoče zamisliti. Posnetki najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev tistega časa bodo obenem predstavljali pomen reportažne fotografije v času pred internetom in družabnimi omrežji, ter postavljali vprašanja hitrega doseganja informacij »v živo« v današnjem času. Razstava kot celota pa bo s spominom na osamosvojitveni proces in vojno za Slovenijo v Ljubljani obeležila čas, ko je Ljubljana postala prestolnica nove države.

S pandemijo je v letu 2020 maska postala simbol nove realnosti. Skupina modnih oblikovalk je v času pomanjkanja zaščitne opreme začela z akcijo izdelovanja mask iz doniranega blaga, ki so jih v velikih količinah podarjale zdravstvenim in drugim ustanovam. Temu je sledilo premišljeno oblikovanje mask in razmisleki o oblačilih prihodnosti, ki bodo vsebovali tudi zaščitne maske. Vzorci mask iz dobrodelne akcije ter dokumentacija, ki so jo umetnice ves čas ustvarjale, bo del vsebine razstave, ki jo odpiramo v jesenskih mesecih.

Za mesec maj 2021 načrtujemo odprtje prenovljene Vile Zlatica ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki bo skupaj z urejenim vrtom namenjena stalni muzejski predstavitvi meščanskega življenja in živahnemu kulturnemu dogajanju. Programe razstav, predavanj, izobraževanj in drugih prireditev v muzeju snujemo skupaj s Forumom slovanskih kultur – ta se po prenovi seli v del pritličja vile. Mestni muzej Ljubljana hrani izjemno dediščino nekoč prvega moža Ljubljane; tako bo njegov izjemni lik živel naprej in bo na ogled obiskovalcem v okviru stalne razstave.
Poleg orisa fenomena meščanstva bo postavitev hommage Ivanu Hribarju (1851–1941, župan 1896–1910), njegovemu življenju in delu; pa tudi njegovi hčerki dr. Zlatici, ki je zvesto hranila očetovo dediščino ter napisala spomine na očeta in življenje družine.
Ivana Hribarja bomo predstavili kot kompleksno osebnost obdobja od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Bil je politik, diplomat, bančnik, publicist, prevajalec, gospodarstvenik ... Ohranjene muzealije govorijo tako o njegovem zasebnem kot javnem življenju. Predstavljeno bo njegovo življenjsko in delovno okolje, na ogled bodo številni njegovi osebni predmeti.
Mestni muzej hrani okoli 700 muzealij, rekonstruirali bomo bivalne prostore – knjižnico, kuhinjo, sprejemnico, jedilnico, »belo« spalnico, sobo za goste, sobo za služinčad itn.
S Forumom slovanskih kultur pa bomo skupaj pripravili prvo občasno razstavo Ivan Hribar in slovanstvo.