Ljubljana in Kranjska v zgodnjem novem veku

Monografija, ki sta jo uredili Mojca Ferle in Irena Žmuc, niza interdisciplinarne uvide v  dogodke, stanja in procese zgodovinskih obdobij med protestantizmom in razsvetljenstvom ter prinaša nova odkritja in razmisleke, ki osvetljujejo zgodovino Ljubljane in Kranjske v zgodnjem novem veku. Pisci so priznani raziskovalci iz različnih ustanov s področij zgodovine, medicine, prava, umetnostne zgodovine, jezikoslovja in teologije, etnologije in naravoslovja. 

V svet razuma in razumevanja sveta v zgodnjem novem veku nas v monografiji vpelje dr. Marko Štuhec. Iz sholastične se je vednost takrat razvila v humanistično, nadgradil in preoblikoval jo je vzorec znanstvene revolucije in razsvetljenstva, ki je kot enakovredno sestavino vseboval praktične in tehnične vednosti, namenjene tudi širšim slojem prebivalstva.

Monografija prinaša nove izsledke iz zgodovinskega obdobja zgodnjega novega veka: dr. Vincenc Rajšp na primer piše, da je bila prva slovenska knjiga tiskana v Schwäbisch Hallu in ne, kot smo doslej mislili, v Tübingenu. Naprej beremo o zaslužnih in širši javnosti morebiti manj poznanih Kranjcih, ki so kakorkoli prispevali v malho evropske zgodovine in znanosti, denimo o Herbardu Turjaškem, Jakobu Schellu von Schellenburgu ter o Janezu Svetokriškem in njegovi vlogi v pridigarskem, jezikoslovnem in kulturnozgodovinskem pomenu. V prispevku dr. Štefana Vevarja izvemo več tudi o mejnikih ljubljanskega gledališča.

Pet tem je posvečenih ženski: dr. Marko Kambič piše, kakšen je bil kazenskopravni položaj žensk po Malefičnih svoboščinah iz leta 1514, zakonika, ki je skoraj neznan med širšo publiko. Dr. Irena Žmuc piše o Mariji Terezijiji, ki je kot prva ženska zasedla habsburški prestol, reformirala šolstvo, ter ustanovila elitno izobraževalno ustanovo Terezijanišče s pragmatičnim ciljem: pridobiti primerne in izobražene uradnike, ki bodo služili monarhiji. Ustanova je bila povezana tudi s kranjskim, Schellenburgovim, kapitalom, ki je štipendiral kranjske (revnejše) plemiče. Prispevek dr. Anje Dular o ženskah, ki so vodile tiskarne, ovrže klišejsko povezavo žensk z domom, otroki in kuhinjo. O ročnih delih kot sestavnemu delu vzgoje in izobraževanja v šolah za dekleta, ki so jih vodile redovnice v ženskih samostanih, pa  piše Mojca Ferle. Pionirsko delo, prva knjiga o porodništvu Antona Makovica v slovenskem jeziku, je bilo dolgo referenčno za babištvo v slovensko govorečih deželah, kot v svojem prispevku ugotavljata Senta Jaunig in dr. Zvonka Zupanič Slavec.

V prispevku dr. Mateje Kos bolje spoznamo barona Žigo Zoisa, najbogatejšega Kranjca, katerega tovarna keramike je delovala nekaj časa v Ljubljani. Prispevek dr. Mateja Klemenčiča o baroku prinese potrditev, da so ta umetnostni slog Ljubljančani cenili. Baroku je posvečena na novo opravljena raziskava stenskih poslikav na gradu Križ pri Komendi, ki jo v svojem prispevku obravnava Ana Pokrajac Iskra.