Šest razstavljenih langobardskih križev, izdelanih iz zlate pločevine, je po izkopu (v obsežnem pokopališkem kontekstu), ki je potekal leta 2012 in ki mu je sledilo restavriranje pod okriljem Narodnega arheološkega muzeja v Čedadu, zdaj prvič predstavljenih javnosti. Prav Čedad je bil sedež prvega od petintridesetih vojvodstev, ki so jih Langobardi ustanovili po celotnem italijanskem polotoku in s tem postavili temelje enemu pomembnejših poglavij evropske zgodovine.

Omenjeni izdelki sprva zašiti na pogrebno tančico, ki je pokrivala obraz pokojnika med pokopom, so nosilci imaginarija, kjer prevlada germanska zoomorfna matrica, ne manjkajo pa tudi reminiscence nedvomno mediteranskega izvora, kot je sugestivna reprodukcija  domišljijskega ženskega lika z ribjim repom. Povezani s kompleksno fazo pokristjanjevanja Langobardov so imeli križi varovalni pomen, združen z upanjem na odrešitev in zaščito pred zlom, obenem pa tudi pomembno vlogo simbola socialnega prestiža, saj so takšne križe polagali izključno v grobove pomembnih oseb.

Razstava, ki bo na ogled do 30. septembra, se nahaja v Zakladnici Mestnega muzeja (Gosposka ulica 15) in jo z novo stalno postavitvijo veže omemba, da so v 6. stoletju n. št. Langobardi prečkali območje današnje Slovenije - pomembne postaje na poti, ki jih je od Panonije popeljala vse do Italije.

Razstava je rezultat sodelovanja med ustanovo Polo museale Furlanije-Julijske krajine, Italijanskim veleposlaništvom v Sloveniji, Italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani in Mestnim muzejem prestolnice.