Plečnik, mesto in jaz
"Kar resnično ločuje Jožeta Plečnika od njegovih vrstnikov nekoč in danes, je njegova sposobnost ustvarjanja edinstvenega odnosa in povezav med človekom in njegovim okoljem." Plečnik, mesto in jaz je javna uredniška konferenca, na kateri bodo priznani domači in tuji strokovnjaki soočili svoje poglede na Plečnikove ideje. Pridružite se nam v petek, 20. 10., od 17:00 do 20:00 na krajšem vodenem ogledu po Plečnikovi Ljubljani in na okrogli mizi v Plečnikovi hiši.
Plečnik, mesto in jaz raziskuje Plečnikove urbane intervencije, ki bodo objavljene kot Dossier na angleški spletni platformi Architectuul, spletni publikaciji za arhitekturo in platformi za spletno arhitekturno skupnost, ustanovljeni leta 2010. Architectuul bo preko svojega kataloga odprtih besedil, podatkovne baze arhitekturnih projektov, povezal Plečnikove projekte v Dossier z razpravo o njegovih idejah. Pripravo publikacije bo v Plečnikovi hiši spremljala javna uredniška konferenca s sodelujočimi avtorji.
Sodelujejo:
Aljoša Dekleva, Tina Gregorič (dekleva gregorič arhitekti), Christian Burkhard, Boštjan Bugarič (Architectuul), Andrej Hrausky (Galerija Dessa, arhitekturni center), Ana Porok (Plečnikova hiša), Thibaut de Ruyter, Maruša Zorec (Arrea arhitektura).
***
Javna uredniška konferenca bo v Plečnikovi hiši, v petek, 20. oktobra ob 18. uri.
Pred tem se lahko pridružite 45-minutnemu sprehodu skozi Plečnikovo Ljubljano z zborom pred Križankami
ob 17. uri. Dogodek bo potekal v angleščini, vstop je prost.
Prosimo, potrdite svojo prisotnost vnaprej na: prijava@mgml.si ali 01 24 12 506.
***
DOSSIER
Jože Plečnik je bil izjemno iznajdljiv arhitekt. Ustvaril je mnogotere arhitekturne mojstrovine, oblikoval osnove dojemanja današnje Ljubljane in tudi bil izjemen učitelj, ki je razvil samosvoj idiosinkratičen arhitekturni jezik. Potrebno pa je omeniti, da je Plečnikova univerzalna privlačnost, še posebej v očeh arhitektov danes, večkrat nerazumljena prav zaradi Plečnikovih raznovrstnih dosežkov. Kar resnično ločuje Jožeta Plečnika od njegovih vrstnikov nekoč in danes, je njegova sposobnost ustvarjanja edinstvenega odnosa in povezav med človekom in njegovim okoljem.
Ta Plečnikova ideja presega oblikovanje zgolj enega predmeta oziroma stavbe. Vključuje namreč tudi gibanje, čas in raznolike prostorske konfiguracije. V tem kontekstu je njegov poziv h klasičnim oblikam posebno sredstvo za doseganje drugačnega končnega cilja – oblikovanja komunikacije, orientacije in vzpostavljanja identitete. Ker je Plečnik mesto dojemal kot živ organizem, se je izogibal formalnim sistemom za vpeljavo sprememb v urbana okolja. Njegove namene se tako lahko najbolje dojame s sprehodom skozi Ljubljano, ki nima enega samega veličastnega razgleda, temveč je mesto polno manjših pretajenih vizualnih in prostorskih izkušenj. Samo z vsoto zbranih spominov na izkušene situacije postane celostna slika mesta in Plečnikove vizije jasna.
Jeseni bo UN Habitat objavil dokument o urbanističnem načrtovanju, ki je osredotočen na koncept oblikovanja kompleksnega sistema grajenega okolja s povezovanjem prostorskih komponent in mestotvornih programov. Ravno tako, kot je to Plečnik počel pred 80 leti. Zato se danes sprašujemo, kaj se lahko danes naučimo od Plečnika (in ob temu ostanemo zvesti njegovim nameram)?
O SODELUJOČIH
Architectuul je spletna, vsem dostopna, odprtokodna arhitekturna publikacija in platforma. Katalog pokriva vse od klasikov do sodobnih ikon. Vsebino sooblikuje arhitekturna skupnost, urednikuje pa jo izbrana uredniška ekipa.
architectuul.com
Aljoša Dekleva je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in kasneje magistriral z odliko na Architectural Association School of Architecture v Londonu (2002). Leta 2003 je s Tino Gregorič ustanovil arhitekturno pisarno dekleva gregorič arhitekti. Leta 2013 je arhitekturna praksa prejela Plečnikovo nagrado.
Tina Gregorič je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in nato magistrirala z odliko na Architectural Association School of Architecture v Londonu (2002). Leta 2003 je z Aljošo Dekleva ustanovila arhitekturno pisarno dekleva gregorič arhitekti. Od leta 2014 je redna profesorica na Tehnološki univerzi na Dunaju.
Andrej Hrausky je leta 1976 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Od 1975 je član uredniškega odbora AB in Arhitektovega biltena. Kuriral je več kot 200 razstav in ustanovil arhitekturno galerijo Dessa v Ljubljani. Je avtor številnih knjig in člankov o Jožetu Plečniku.
Ana Porok je umetnostna zgodovinarka, od 2002 kustosinja Plečnikove zbirke v Arhitekturnem muzeju Ljubljana. Od leta 2010, ko je upravljanje Plečnikove hiše prešlo v roke Muzeja in galerij mesta Ljubljane, je Porokova kustosinja za arhitekturo in oblikovanje, njeno delo pa se osredotoča na Plečnika.
Thibaut de Ruyter je študiral arhitekturo v Lillu in Kopenhagnu. Deluje na področju arhitekturne kritike, je kustos in pisec za revije L'architecture d'aujourd'hui, Artpress, Il giornale dell'architettura, Particules, Fucking Good Art, Frieze.
Maruša Zorec je redna profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V svojem arhitekturnem opusu združuje raznolike interese, od scenografij do mestnih intervencij ter prenov zgodovinskih stavb. Prenovila je tudi Plečnikovo hišo.