Jože Plečnik zaživel kot polnokrven stripovski junak

Po že dveh uspešnih sodelovanjih avtorjev Blaža Vurnika, kustosa za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana, MGML, in Zorana Smiljanića, priznanega slovenskega striparja, ko sta nastala stripa 'Spomini in sanje Kristine B, Ljubljana 1941–1945' in večkrat nagrajeni strip 'Ivan Cankar: podobe iz življenja', sta ustvarjalca spet združila moči. Kot uvod v obeleževanje 150-letnice rojstva našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika v letu 2022, sta avtorja ustvarila strip 'Plečnik (in pika)', ki je premierno predstavitev doživel v sredo, 24. 11., v Mestnem muzeju Ljubljana.

V stripu sledimo Plečnikovi ustvarjalni poti, ki se je začela na Dunaju ter nadaljevala v Pragi in rodni Ljubljani. Tu je imel arhitekt priložnost ustvariti številne arhitekturne in urbanistične projekte – Narodno in univerzitetno knjižnico, Tromostovje, Žale, Križanke, Jakopičevo sprehajališče, Trnovski pristan, Šuštarski most, Peglezen in še mnoge druge. Strip pred nas razgrne nadvse bogat Plečnikov opus, hkrati pa v njem dodobra spoznamo tudi njegove osebne poglede na arhitekturo, njegovo naravo in značaj ter miselni svet intelektualca in umetnika, ki je bil mojster v ustvarjanju svojstvenih arhitekturnih vizij. V pripoved so vpleteni tudi odzivi okolice na Plečnikova dela ter dogodki, ki so zaznamovali njegovo življenje.

Scenarij Blaža Vurnika črpa iz bogate strokovne in znanstvene literature ter poglobljenega študija zapuščine, ki jo hrani Plečnikova hiša, iz česar je ustvarjena večplastna zgodba o Plečnikovi osebnosti in njegovih delih. »Njegova umetnost je bila umetnost konteksta, vsaj sam ga doživljam kot apologeta enakovrednosti izraza vsebine in oblike. To je v današnjem času bleščečih oblik in instant vsebine gotovo manj opazna, a pomembna zapuščina Jožeta Plečnika. Še več, v času, ko so njegova dela nastajala, so bila skupaj z arhitektom deležna kritike tudi s tega zornega kota, danes pa je prav to tisto, kar v mnogočem prispeva k prepoznavnosti znamke 'Plečnik',« je o pomenu Plečnikove zapuščine povedal Vurnik.

Vurnikov scenarij je v strip prelil Zoran Smiljanić ter se pri tem še posebej posvetil natančnemu izrisovanju Plečnikove arhitekture in vseh njenih raznolikih detajlov, po katerih je mojster tako slovel. »Čeprav sem Slovenec, ki ne jamra, je bil ta strip zame kar težavna naloga. Mislil sem, da grem na Triglav, potem pa je na sredi poti padla gosta megla. Ko se je razkadila, sem se znašel v Himalaji. In še vedno je bilo treba priti na vrh,« je misli o zahtevnosti nastajanja stripa strnil Smiljanić.

Plečnik o sebi govori sam
Plečnik nam v stripu zgodbo o svojem življenju pripoveduje sam ter pred nas postavlja svoj pogled na to, kdo je bil in kaj vse je ustvaril. Čas in okolje, v katerem je živel in delal, mu je uspelo preseči s pogumnimi odločitvami in predanostjo lastnim etičnim in umetniškim načelom. Plečnik se nam tako v tem delu razkrije kot polnokrven stripovski junak mnogoplastnih osebnostnih dimenzij, "kot slehernik, kot dokaz ali obet, da je mogoče iz sivega povprečja doseči barvite višave".

Stripovska biografija je izšla v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Foruma Ljubljana oz. revije Stripburger ob bližajoči se 150-letnici rojstva Jožeta Plečnika v letu 2022. Publikacijo, ki je od srede, 24. 11., že naprodaj v Mestnem muzeju Ljubljana, Plečnikovi hiši, v MGML spletni trgovini (https://shop.mgml.si/), v Stripburgerjevi spletni striparni (www.stripburger.org) in vseh knjigarnah, ki dajo kaj nase, pa je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Uvod v razstav in dogodkov polno Plečnikovo leto 2022
Strip 'Plečnik in pika' predstavlja vrhunski uvod v Plečnikovo leto 2022, ko 23. januarja obeležujemo 150-letnico arhitektovega rojstva. Že dva dni pred arhitektovim rojstnim dnem se bo v Plečnikovi hiši odprla prav nastajanju stripa posvečena razstava, ki jo pripravljata Vurnik in Smiljanić. Osrednja velika Plečniku posvečena razstava pa se bo junija 2022 odprla v Mestnem muzeju Ljubljana. Ta nastaja v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Slovenije ter Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.