Veličastna arhitektura s preproste mize

V kolumni z naslovom Veličastna arhitektura s preproste mize Porokova takole piše:

V znamenitem okroglem prizidku Plečnikove hiše na Karunovi ulici 4 in 6 je v pritličju arhitektova soba, ki je bila tudi njegova spalnica. Največ pozornosti v prostoru pritegne delovna miza, ki stoji na sredini sobe. Od postelje do mize sta le dva koraka, saj se snovanje pri Plečniku nikoli ni končalo. To je njegov intimni prostor, ki ga je mojstrova osebnost najbolj zaznamovala. Miza je enostavno sestavljena iz lesene plošče z veliko delovno površino, ki je položena na dve kozi in dodatno utrjena s pokončno ploščo ob strani. Narejena je iz smrekovine. Kot večino druge opreme v hiši jo je načrtoval Plečnik sam.

Veliko delovno površino mize prekrivajo številni drobni predmeti, kot so risalni pribor, glinasti modeli, škatlice, stekleničke, pa vodniki in slovarji ter znameniti črni širokokrajni klobuk. Tu sta tudi škatlica cigaret Drava in skodelica za črno kavo, arhitektova nepogrešljiva spremljevalca v dolgih urah nočnega dela. Med predmeti na mizi najdemo težak pepelnik iz podpeškega kamna ter celo umazano in obgrizeno teniško žogico, igračo psička Sivka. Na tej površini so se porajale neštete mojstrove skice in načrti za projekte v Ljubljani in drugih slovenskih mestih, Pragi, Beogradu, Zagrebu. Žal so številni ostali neuresničeni. Poleg risanja je bilo vsakdanje opravilo za mizo tudi prebiranje in pisanje odgovorov na množico pisem. Nekatera so terjala natančna pojasnila v zvezi z gradnjo kakšnega zahtevnega projekta, druga pa so bila bolj družabne narave.

Pozornost na mizi pritegne miniaturni svinčnik, ki ga je arhitektova roka komaj še lahko držala, kar kaže na njegovo varčnost, pa tudi na čas pomanjkanja po drugi svetovni vojni, ko risarskih potrebščin ni bilo mogoče kupiti. To nam kažejo tudi ohranjene Plečnikove male skice, ki so v tistem času nastajale celo na razprtem papirju iz cigaretnih škatlic.

Desni del mize zaznamuje stilizirana bronasta glava orla s krili in križem, ki okrašena s poldragimi kamni stoji na podstavku iz podpeškega kamna. Plečnik jo je oblikoval kot simbol katoliškega društva Orel. Levi vogal mize obvladuje svetilka, zastrta s tkanino. Nad mizo dominira svečnik iz medenine, okrašen z zmajevo glavo, ki se pri vrhu sklene z leseno figuro krilatega bika na podstavku, sestavljenem iz kvadra in krogle. Bik v krščanstvu simbolizira sv. Luko, zavetnika umetnikov, pa tudi ponižnost, predanost in odpoved. To pa so bile tudi vrline arhitekta Plečnika.

V predalu se poleg šestila in drugih drobnarij skriva množica Plečnikovih očal, ki jih je nosil že od najstniških let. Odslužena je skrbno shranjeval, tako se jih je ohranilo kar 21. V nekem obdobju je imel dioptrijo celo -9,75, a se mu je s starosto izboljševala. Za risanje in delo od blizu je arhitekt dovolj dobro videl tudi brez očal – to nam potrjujejo pričevanja študentov, saj si je mojster očala snel, ko je na fakulteti sedel za mizo, da bi opravil korekturo študentovega dela.

Plečnik je bil pravi zgled univerzalnega umetnika, saj se je lotil vsake, še tako majhne naloge in vsako dojemal kot izziv, s katerim se je treba ustvarjalno spoprijeti. Dela se je loteval izrazito raziskovalno, zato je nenehno risal, preverjal ter iskal nove in izboljšane rešitve. Težko se je odločal za pravo. Premleval je zamisli, jih odlagal in hranil, da bi jih ob primerni priložnosti razvijal naprej in uporabil pri drugih projektih. Vsako opravljeno delo je kritično ocenil, v zvezi s tem je znana njegova misel: "Lepo je, kar človek sanja v svoji duši, kar gori v njej. Izvršena dela so nič proti temu."

Najpomembnejši prostor ustvarjanja je bila zanj vsekakor risalna miza, kjer seje lahko prepustil domišljiji, brez ovir razvijal neštete zamisli, jih skiciral in spreminjal v načrte. Prav ti izvirno ohranjeni osebni predmeti nas danes mogoče še najbolj približajo mojstrovemu ustvarjalnemu procesu. 

Naj navdihnejo tudi vas!

Prispevek, objavljen v glasilu Ljubljana (na strani 28), najdete tudi tukaj.