Načrti Plečnikove NUK in mojstrove beležke odslej dostopne na dLib.si

Obe instituciji sta v Plečnikovem letu 2022 sodelovali pri dveh večjih projektih: Narodna in univerzitetna knjižnica je pripravljala obsežnejšo razstavo o Plečnikovem načrtovanju knjižnice, prav tako pa so želeli ustvariti jubilejnemu letu posvečeno edinstveno Plečnikovo beležko.

Pri pripravi razstave Plečnikova knjižnica: ustvarjena za vse čase so v NUK celostno pregledali in obdelali arhivsko gradivo, ki je spremljalo načrtovanje in gradnjo knjižnice. Žiga Cerkvenik, vodja projekta priprave razstave, je ob tem izpostavil: "Poleg obsežnega gradiva, ki ga o gradnji NUK hranimo v knjižnici, smo si za razstavo iz Plečnikove zbirke MGML izposodili tudi nekaj ključnih Plečnikovih načrtov. Zaradi krhkosti materialov, ki so pretežno papirnati, smo gradivo digitalizirali, ti digitalni posnetki pa so zdaj na voljo širši javnosti. Tako ima ta vpogled v gradnjo knjižnice, ki velja za eno največjih mojstrovin arhitekta Jožeta Plečnika in enega najpomembnejših dosežkov arhitekture minulega stoletja na slovenskih tleh."

Gradivo o Plečnikovi NUK je na dLib dostopno v zbirki Plečnikova knjižnica.

Mojster Plečnik je vseskozi poudarjal pomen skiciranja, tako beleženja hipnih idej, kot skiciranja končnih rešitev in detajlov. Arhitektov izjemni talent smo v NUK in MGML v letu 2022 strnili v prodajno Plečnikovo beležko, v kateri so zbrali najlepše in najzanimivejše Plečnikove risbe iz skicirk, ki jih hranimo v zbirki Plečnikove hiše. Ob tem so v NUK digitalizirali kar 42 Plečnikovih beležk in skicirk, ki so jih iz Plečnikove zbirke zbrali skupaj s kustosinjo Ano Porok. Porokova je o sodelovalnem projektu izpostavila: "Plečnikove beležke iz zbirke MGML smo v sodelovanju z NUK digitalizirali predvsem v želji, da ponudimo možnost dostopa do izvirnega Plečnikovega gradiva tako strokovnjakom kot najširši javnosti. Tako je gradivo vseskozi dostopno za preučevanje, pa tudi v navdih vsakomur, ki ga mogoče vzpodbudi tudi k lastnemu ustvarjanju."

Digitalizirane beležke so na dLib dostopne v zbirki Plečnikove beležke.

Plečnikova Narodna in univerzitetna knjižnica
Plečnik je svojo vizijo knjižnične stavbe kot svetišča, posvečenega znanju, objavil že leta 1930. Svoje načrte je moral večkrat spremeniti in jih prilagoditi finančnim zmožnostim. 5. oktobra 1936 se je s prvo lopato bana Natlačna gradnja po mnogih preprekah končno začela. Gradnjo je vodil stavbenik Matko Curk, stavba je bila pod streho konec leta 1937, dela v notranjosti pa so bila končana marca 1941, ni bilo pa notranje opreme.

Druga svetovna vojna je aprila 1941 zajela slovenske kraje in ogrozila tudi skoraj končani projekt Univerzitetne knjižnice. Vodstvu univerze je nazadnje uspelo doseči, da poslopje ni bilo zaseženo, četudi so v delu stavbe že bivali vojaki. Knjižnica je tako od jeseni leta 1941 zasilno delovala na novi lokaciji.

Plečnik je stavbo zasnoval kot celostno umetnino, saj je premišljeno oblikoval vse, od kljuke na vratih, lestencev, miz, stolov in druge opreme. Glavna misel, ki nas vodi od vhoda, preko monumentalnega stopnišča do svetle velike čitalnice je simbolično vzpenjanje k znanju.

Plečnikove beležke in skicirke
V Plečnikovi zbirki MGML je ohranjenih več kot 40 arhitektovih beležk iz različnih obdobij arhitektovega ustvarjanja. Med njimi najdemo nekaj takih, ki jih je Plečnik sam ponovno uporabil v različnih obdobjih ustvarjanja, najde pa se tudi ena, ki je bila najverjetneje najprej v lasti Plečnikovega brata Janeza, saj so na hrbtni strani zapisani različni medicinski izrazi v latinščini, ki se jih je mlajši brat učil pri študiju medicine, potem pa jo je arhitekt ponovno uporabil za svoje skice. Ravno Plečnikove beležke so dragocene zakladnice njegovih ustvarjalnih idej, kažejo nam njegov neusahljiv vir raznolikih oblik in mojstrstvo tudi v skicah malega formata.