Plečnikove nagrade 2026: medalja tudi za Plečnikovo hišo

Žirija je v obrazložitvi poudarila, da knjiga z osvetlitvijo pogosto prezrtih krajinskoarhitekturnih prvin Plečnikovih ureditev odprtega prostora Ljubljane odpira nov, relevanten pogled na njegovo dediščino. Izpostavila je tudi, da »na podlagi poglobljene raziskave in dolgoletnih konservatorskih izkušenj avtorica vzpostavlja strokovna izhodišča za prenovo, upravljanje in vzdrževanje teh prostorov. Delo pomembno prispeva k razumevanju celovitosti Plečnikove arhitekture ter bogati prostorsko kulturo z aktualnim premislekom o odnosu med grajenim in naravnim prostorom.« 

Knjiga Plečnikova zelena Ljubljana, ki je decembra 2024 izšla v založništvu Muzeja in galerij mesta Ljubljane, pionirsko obravnava 54 doslej znanih, manj znanih ali novo odkritih Plečnikovih ureditev odprtega prostora v Ljubljani. Uvod je prispeval dr. Peter Krečič, ki je knjigo označil za temeljno delo, ki je v obravnavi Plečnikovega opusa dolgo manjkalo.

Avtorica mag. Darja Pergovnik ob nagradi poudarja Plečnikovo misel: "Ne gre za ustvarjanje novega, gre za to, da stvari na novo prikažemo." Hkrati pa dodaja: "Nagrada pomeni velik poklon mojemu dolgoletnemu raziskovanju in tudi trmi, ki ni bila vedno dobro sprejeta. Prinaša pomembno priznanje arhitekturne stroke, da Jože Plečnik ni bil le arhitekt, temveč tudi kompleksen oblikovalec odprtega prostora. Knjiga s krajinskoarhitekturno tematiko je tako pionirsko delo, ki Plečniku vsaj deloma popravlja krivico zaradi prezrtosti tega segmenta njegove izjemno pomembne ustvarjalnosti. Zato se iskreno zahvaljujem ekipi MGML, ki mi je zaupala in omogočila pripravo knjige, pa tudi sodelavcem z ZVKDS, ki so me spodbujali k njenemu nastajanju. Knjiga obenem predstavlja tudi spodbudo za nadaljnje raziskovanje področja, ki pri Plečniku nikoli ne more biti dokončno raziskano."

Urednica knjige Maja Kovač, Plečnikova hiša, MGML, izpostavlja: "Z Darjo Pergovnik in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo pred dobrimi desetimi leti odlično sodelovali že pri celoviti prenovi Plečnikove hiše in vrta. Ko pa je do nas prišla z zamislijo, da si Plečnikove vrtno-arhitekturne ureditve zaslužijo posebno pozornost, smo njeno idejo takoj prepoznali kot izjemno relevantno. Naš skupni cilj je bil pripraviti berljivo publikacijo, ki na razumljiv in zanimiv način širši in strokovni javnosti predstavi Plečnikove zelene ureditve v odprtem prostoru Ljubljane. Veseli smo, da smo to dosegli in da je knjiga prinesla tudi nova odkritja, Plečnikova medalja pa našemu trudu dodaja še piko na i."

Pri nastajanju publikacije so poleg avtorice Darje Pergovnik in urednice Maje Kovač sodelovali še kustosinja Ana Porok, ki je zagotavljala strokovno podporo, oblikovalec Bojan Lazarevič in fotograf Matevž Paternoster, obsežno arhivsko gradivo pa prihaja iz številnih slovenskih institucij.  

Predsednik žirije Andreas Ruby je letošnji izbor prejemnikov Plečnikove nagrade in medalj označil kot »zasuk« k bolj zadržani, sočutni in premišljeni arhitekturi, ki obstoječega ne želi zasenčiti, temveč ga narediti za izhodišče lastne preobrazbe. Letošnja Plečnikova nagrada je bila podeljena v kategoriji 'javni prostor', in sicer projektu Čolnarna Zaka na Bledu, Plečnikove medalje pa so poleg knjige Plečnikova zelena Ljubljana ((za bogatitev prostorske kulture) prejeli še Hiša B2 (za arhitekturno realizacijo malega merila), ureditev Glavnega trga v Vipavi (za arhitekturno realizacijo velikega merila) ter knjiga Enfilade: življenje stanovanja (za publicistiko); Plečnikovo štipendijo sta prejeli Nika Jeromel in Erika Slovša za projekt Anton, slovenski čebelnjak v urbanem okolju.

Dobitniki Plečnikovih nagrad in medalj se predstavljajo kar na dveh razstavah: v Plečnikovi hiši je na ogled razstava Artefakti (26. 5.–27. 9. 2026), ki zaseda tako prostore hiše kot prostranega vrta, v galeriji DESSA pa na razstavi Pogled od zunaj (26. 5.–18. 6. 2026) ponujajo avtorski fotografski vpogled fotografa Jaka Terška v nagrajene projekte.