Ljubljana
MGML

Plečnikovi sorodniki visoko državno priznanje Red TGM predali v hrambo Plečnikovi hiši

V ponedeljek, 27. novembra, je v Plečnikovi hiši v Ljubljani potekala slovesna predaja visokega državnega priznanja Red Tomáša Garrigua Masaryka v hrambo Muzeja in galerij mesta Ljubljane, v Plečnikovo zbirko. Priznanje, ki ga je arhitektu Jožetu Plečniku konec oktobra posthumno podelil predsednik Češke Republike Miloš Zeman, so v roke direktorja MGML Blaža Peršina predali Plečnikovi sorodniki Janez Jocif, Alenka Črnič, Katarina Binder Bistan, Maruša Lesar Binder, Danilo Ženko in Alenka Jocif.

None
© Andrej Peunik/MGML

Red Tomáša Garrigua Masaryka, posthumno podeljen arhitektu Jožetu Plečniku, krasi grb z napisom 'Resnica zmaguje' in posvetilo, ki se glasi:
"Češka republika podeljuje prof. Jožetu Plečniku v spomin za izjemne zasluge za razvoj demokracije, človečnosti in človekovih pravic Red Tomáša Garrigue Masaryka 1. razreda.
V Pragi, dne 28. oktobra 2017."

Ob Dnevu državnosti Češke republike, 28. oktobra 2017, je predsednik Češke republike Miloš Zeman arhitektu Jožetu Plečniku posthumno podelil Red Tomáša Garrigua Masaryka. Visoko državno priznanje je v Pragi v imenu dedičev Jožeta Plečnika prevzel g. Janez Jocif, ki je skupaj s sorodniki danes Red TGM predal v hrambo Plečnikovi hiši. Že ob prevzemu priznanja v Pragi je Jocif med drugim izpostavil: "Posthumno odlikovanje češkega predsednika Miloša Zemana, ki svoj vsakodnevni delovni čas preživlja v rezidenci, ki jo je uredil prav Plečnik, pomeni pomembno duhovno sporočilo in spodbuda tudi za današnji čas. Plečnika se ne kaže zgolj spominjati, ampak se je potrebno z njegovo ustvarjalno in duhovno energijo oplajati tudi danes. Znova in znova. Hvaležni smo lahko, da nad tem poslanstvom v zadnjem času pri nas s svojo strokovnostjo in hkrati veliko mero potrebne pietete do arhitektove dediščine uspešno bdi Plečnikova hiša v okviru Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Obenem postaja to tudi prostor živega in ustvarjalnega stika med Plečnikom in njegovimi občudovalci. Zato priznanje, ki ga sprejemam v imenu njegovih potomcev, z največjim veseljem predajam Plečnikovi hiši, ki se mi zdi daleč najprimernejši kraj za njegovo hrambo."

Ob predaji Reda TGM v hrambo Muzeja in galerij mesta Ljubljane, v Plečnikovo zbirko, se je Blaž Peršin, direktor MGML, toplo zahvalil Plečnikovim sorodnikom: "Ob predaji priznanja v hrambo Plečnikove hiše se počutimo počaščene ter se zahvaljujemo za zaupanje sorodnikov arhitekta Plečnika. To je tudi naša zaveza, da se trudimo po najboljših močeh tudi v prihodnosti predstavljati enkratnost in pomen Plečnikovega dela tako domači kot tudi mednarodni javnosti."
Peršin je še povedal, da bo priznanje na ogled obiskovalcem v okviru stalne razstave o Plečnikovem delu in življenju vsaj do konca junija 2018.

Slovesno predajo so s kratkimi nagovori pospremili tudi Anton Peršak, minister za kulturo, Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana, in Nj. E. Věra Zemanová, veleposlanica Češke republike v Sloveniji.

Plečnikovo ustvarjanje v Pragi

Plečnik se je z Dunaja v Prago preselil že leta 1911, ko je sprejel mesto profesorja na praški Umetno-obrtni šoli. Leta 1920 ga je za glavnega arhitekta pri prenovi Praškega gradu imenoval Tomaš G. Masaryk, prvi demokratično izvoljeni predsednik tedanje Češkoslovaške, ki je v enem od pisem Plečniku zapisal: »Iz gradu in njegove okolice se da narediti nekaj znamenitega in ne vidim nikogar, razen Vas, ki bi lahko izpeljal to zgodovinsko nalogo.« Plečnik je prenovo snoval v tesnem sodelovanju s predsednikovo hčerko Alice Masarykovo, med njima pa se je spletla trdna duhovna in prijateljska vez. Praški grad, nekdanji simbol absolutističnih vladarjev, je v letih med obema svetovnima vojnama po zaslugi arhitekta Plečnika in njegovega pomočnika Otta Rothmayerja postal simbol nove demokratične države. V grajskem kompleksu, sedaj mnogo bolj povezanem z mestom, je Plečnik preuredil dvorišča, stopnišča in vrtove, uredil reprezentančne prostore in predsedniško stanovanje. Leta 1935 je Plečnik po Masarykovem sestopu z oblasti odstopil s položaja arhitekta prenove Praškega gradu.
Poleg celovite prenove Praškega gradu je Plečnik v Pragi zasnoval še cerkev sv. Srca Jezusovega (1928–1932), ki je postavljena v praško predmestje Vinohrady. Temeljni kamen so položili 10. oktobra 1928 ob desetletnici Češkoslovaške in s tem skušali simbolno pokazati, da gre za gradnjo spomenika novi državi, Plečnik pa je z izvirnimi rešitvami odgovarjal tudi na izzive avantgarde.

Plečnikovi sorodniki

Jože Plečnik (1872–1957) je zrasel v družini štirih otrok: Jožetov starejši brat Andrej je bil duhovnik (1866−1931), mlajši brat Janez je bil redni profesor anatomije na ljubljanski medicinski fakulteti (1875–1940), sestra Marija (1865−1929), poročena Matkovič, pa je bila edina, ki si je ustvarila družino. Z možem Dragotinom, mestnim brivcem, sta imela tri otroke: hčerki Marijo in Jelo ter sina Karla. Hčerka Marija, učiteljica in defektologinja, se nikoli ni poročila, po upokojitvi pa je skrbela za ostarelega strica Jožeta Plečnika. Učiteljski poklic si je izbrala tudi mlajša hči Jela, poročena Likar. Sin Karel pa je bil duhovnik, pobudnik gradnje cerkve sv. Mihaela na Barju; do svoje smrti je skrbel za stričevo zapuščino v Plečnikovi hiši ter je zaslužen za njeno celovito ohranitev.
Edini Plečnikovi sorodniki tako izhajajo po strani sestre Marije; od njenih treh otrok se je namreč poročila in imela potomce samo mlajša hči Jela (poročena Likar), ki je imela tri hčere in šest vnukov (Janeza, Alenko, Katarino, Marušo, Danila in Mateja, ki je že pokojen).

O priznanju

Red Tomáša Garrigua Masaryka ali Red TGM, poimenovan po prvem predsedniku samostojne Češkoslovaške, je visoko državno priznanje Češke republike, ki ga podeljuje predsednik republike ob Dnevu državnosti Češke republike 28. oktobra, ko se spominjamo razpada Avstro-Ogrske monarhije in nastanka Češkoslovaške države leta 1918, ali 1. januarja, ko je leta 1993 nastala samostojna Češka republika.
Red TGM je priznanje, ki ga predsednik republike podeli osebam z izjemnimi zaslugami za razvoj demokracije, človeštva in človekovih pravic. Red so med drugim prejeli predsednik Václav Havel, pisatelj Karel Čapek, pesnik František Halas, slikar Emil Filla, med tujimi nagrajenci pa so Henry A. Kissinger, Ryszard Siwiec, Lord Braine of Wheatley in drugi.

Objavljeno: 27. 11. 2017

Ostanite z nami v stiku!

Bodite obveščeni o razstavah in dogodkih, ki jih pripravljamo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Prijavite se