Plečnikova Ljubljana očarala obiskovalce na Dunaju in v Brasilii
Začetek novembra je bil v znamenju gostovanja razstave Plečnikova Ljubljana – 6. 11. se je namreč razstava odprla v osrednji mestni knjižnici Hauptbücherei am Gürtel na Dunaju. Pred tem, od konca septembra do sredine oktobra, pa so si razstavo ogledali tudi v brazilskem glavnem mestu Brasilia.
"Odprtje razstave Plečnikova Ljubljana na Dunaju je pritegnilo mnogo obiskovalcev, saj je Plečnik pomembno zaznamoval tudi arhitekturno podobo avstrijske prestolnice. Odprtje je pospremila predstavitev knjige Simboli v Plečnikovi arhitekturi priznanega arhitekta in velikega poznavalca Plečnika, dr. Andreja Hrauskyja, ki je letos izšla v angleškem in slovenskem jeziku. Dogodek je potekal tudi v znamenju slovenskih kulinaričnih specialitet, za katere je poskrbela Slovenska turistična organizacija (STO). Razstava bo odprta do 30. novembra," je utrinke z odprtja razstave strnila Javna agencija za knjigo JAK.
Gostovanje razstave je bil uvodni dogodek v pestro dogajanje na največjem avstrijskem knjižnem sejmu Buch Wien (8.−12. 11.).
Razstava Plečnikova Ljubljana je od 28. 9. do 13. 10. gostovala tudi v brazilskem glavnem mestu Brasilia, v palači Buriti. Na pobudo slovenskega veleposlaništva v Braziliji so z gostovanjem razstave Plečnikova Ljubljana obeležili tudi 25. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. Mojca Grandovec, predstavnica slovenskega veleposlaništva v Braziliji, je ob tem izpostavila: "Arhitekt Plečnik je za Slovenijo tako pomemben, kot je za Brazilijo pomemben arhitekt Oscar Niemeyer. Plečnik je ne glede na arhitekturne stile z začetka 20. stoletja razvil svoj stil, brezčasen in poln simbolizma. Njegova arhitektura ponuja univerzalne rešitve in je tudi danes zelo aktualna."
Razstavo Plečnikova Ljubljana, ki je nastala ob obeležitvi Plečnikovega leta 2017 v Sloveniji, sta na pobudo Ministrstva za kulturo RS zasnovala Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter Muzej in galerije mesta Ljubljane, Plečnikova hiša.
O RAZSTAVI
Kustosinji Ana Porok in Natalija Lapajne sta v uvodu v razstavo zapisali:
Leto 2017 je Plečnikovo leto: obeležujemo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti arhitekta. Naše prepoznavanje in vrednotenje njegovega ustvarjanja pa ni omejeno le na trenutek v času in prostoru, saj se njegovo delo dotika univerzalnosti in brezčasnosti, ki sta prepoznavni vsem pozornim opazovalcem. Ljubljana, ki jo zaznamujejo ostaline iz rimskega obdobja in predvsem baročna arhitektura, je po potresu leta 1895 s Plečnikovim sodobnikom Maksom Fabianijem dobila prvi moderni urbanistični načrt. Iz zaspanega provincialnega mesta se je preobrazila v sodobno prestolnico v secesijskem slogu z novimi estetskimi ideali. Plečnik je svojo vizijo Ljubljane postopoma uresničeval skoraj tri desetletja. Vstopal je v že zgrajen prostor, ga preoblikoval in nadgrajeval ter med letoma 1921 in 1957 v mrežo mesta nanizal vrsto izjemnih stavb.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Vrt vseh svetih – Žale, cerkev sv. Frančiška v Šiški in mostovi na Ljubljanici so le najpomembnejši posegi v mesto. Kopna os, ki vodi od njegove hiše v Trnovem do središča mesta s Kongresnim trgom in parkom Zvezda, pomeni kulturno alejo mesta. Vodno os sestavljajo ureditve porečja Ljubljanice od Trnovskega pristana, nabrežij Ljubljanice v središču mesta, Čevljarskega mostu, Tromostovja in tržnic do rečne zapornice. Z urejenimi obrežji in mostovi, z umeščanjem dreves in drugega rastlinja, ki ga je razumel kot pomembno arhitekturno sredstvo, je Plečnik mestu ob Ljubljanici dal sredozemski značaj. Tretja os je povezovala Jakopičevo sprehajališče v parku Tivoli z ljubljanskim gradom na griču.
Poseben prostor je Vrt vseh svetih, del današnjega pokopališča Žale, kjer se je Plečnik z izjemno občutljivostjo in pieteto poklonil meščanom. Ljubljano je arhitekt preoblikoval do te mere, da jo danes vidimo kot »Plečnikovo Ljubljano«, samosvoj urbanistični fenomen in celostno umetnino 20. stoletja.
Ob slovenski prestolnici je Plečnik sočasno ustvarjal še v Pragi, kjer je z ureditvijo dela praškega gradu za takratnega predsednika Masaryka in s postavitvijo cerkve Srca Jezusovega postal navdih mnogim češkim arhitektom. Številne ideje so se rojevale, medsebojno oplajale, variirale in se uresničevale v eni od prestolnic. Skupno prizadevanje Slovenije in Češke za mednarodno prepoznavnost arhitekta je usmerjeno v projekt nominacije za vpis njegovih stvaritev na Unescov seznam svetovne dediščine.
Plečnik je neodvisno od sočasnih arhitekturnih tokov začetka 20. stoletja, predvsem prevladujočega modernizma, razvil svojstven arhitekturni jezik. Edinstven pristop k reinterpretaciji arhitekturne dediščine in izjemno bogat simbolizem vključujeta elemente brezčasne arhitekture. S tem pristopom nadgrajuje in reinterpretira prostor, obenem pa ga modernizira in išče nove rabe njegove tradicionalne funkcije. Njegova arhitektura ponuja univerzalne rešitve za ključna vprašanja različnih generacij in tako ostaja vedno aktualna.
Kolofon razstave
Zasnova: Špela Spanžel, MK, Matevž Čelik, MAO, Blaž Peršin, MGML
Kustosinji: Natalija Lapajne, MAO, in Ana Porok, MGML
Besedilo: Andrej Hrausky
Prevod v angleški jezik: Darja Horvatič
Prevod v španski jezik: Marjeta Drobnič
Lektura angleški jezik: Jeff Bickert
Lektura španski jezik: Matías Escalera Cordero
Oblikovanje: Matej Koren studio
Fotografije: Damjan Prelovšek, Matevž Paternoster/MGML in Andrej Hrausky
Načrti: Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Projekt podpira: Ministrstvo za kulturo
